V parku zato pozivajo ljudi, naj se držijo ustaljenih poti in naj hodijo oziroma smučajo v tišini. Tanja Menegalija iz oddelka za varstvo naravne v javnem zavodu TNP je pojasnila, da so v analizi števila turnih smučarjev in obiskovalcev parka v letih od 2012 do 2014 ugotovili, da se število obiskovalcev v zimskem času povečuje, še zlasti ob ugodnih snežnih pogojih.

Na podlagi analize obremenjenosti posameznih turnosmučarskih prog in območij ter razporeditev točk, ki so pomembna za življenje ruševca, belke, velikega petelina in gamsa, so ugotovili, da v večini primerov ne prihaja do konflikta med obiskovalci in živalmi v parku. Na nekaterih območij pa lahko do njih vendarle pride.

Psi morajo biti na povodcu
Tako je na primer na območju Viševnika, kjer je veliko obiskovalcev in kjer so rastišča ruševca in prezimovališča gamsa. Problematična so lahko tudi območja, kjer se koconoge kure v drugi polovici marca, aprila in maja parijo. Vendar se parijo ob sončnem vzhodu, ko je tam le malo smučarjev ali obiskovalcev. Veliko možnosti za konflikte zato ni, kjer pa so, skušajo v TNP-ju z osveščevalnimi akcijami opozoriti ljudi, kako naj ravnajo, da ne bodo vznemirjali živali. Po predlogih švicarske Agencije za okolje bi zimski obiskovalci gora morali upoštevati, da se je v gozdu treba držati markiranih poti, upoštevati mirne cone in se ne zadrževati na območjih, ki niso pokrita s snegom. Psi pa morajo biti na povodcu.

S tablami kot v Franciji
V TNP-ju bi turne smučarje radi spodbudili, da uporabljajo stalne turno smučarske trase in jih opozorili, katerim trasam naj se v določenem delu zime izogibajo. Ljudi želijo obvestiti tudi, kje se nahajajo predlagane mirne cone, kjer bi turno smučanje izven markiranih poti strogo prepovedali oziroma določili, kdaj se je prepovedano zadrževati v določeni mirni coni. V TNP-ju pripravljajo predavanja alpinističnim odsekom in delavnice za otroke, skupaj s planinskimi društvi pa so izdali tudi zgibanko o tem. Sledili bi lahko tudi francoskemu zgledu, kjer s tablami preusmerjajo smučarje z območij, kjer so živali. "Računamo na to, da se vsak zaveda, da je gorsko okolje posebno in da smo tam na obisku. Ko smo pri nekom po obisku, pa se obnašamo po njegovih pravilih," je izpostavila Menegalijeva, ki meni, da obiskovalci zavarovanega območja spoštujejo pravila, le ozavestiti jih je treba o njih.

"Težko je sicer oceniti, kakšen je vpliv človeka," je za STA poudarila Menegalijeva. Na življenje živali pozimi vplivajo tudi številni drugi, morda še večji dejavniki. Na večjo umrljivost gamsov lahko na primer vplivajo plazovi in hude zime, ko ne pridejo do hrane. Ena večjih težav je tudi zmanjševanje življenjskega prostora za živali ob širjenju smučarskih središč. To odriva živali v mala območja, kjer nimajo dovolj možnosti za življenje in parjenje. Na Pokljuki, kjer se odvijajo tek na smučeh, biatlon, sankanje, pohodništvo in krpljanje, je na primer eno najpomembnejših območij za velikega petelina.