Živi v vodi in se razlikuje od kornjač, ki jih srečamo v Dalmaciji. "Razlika med kornjačami in močvirskimi sklednicami je ta, da imajo sklednice bolj ploščato telo, kar jim pomaga pri plavanju, saj so bolj aerodinamične oblike. Močvirsko sklednico najlažje prepoznamo po številnih rumenih pikah po celem telesu. Ima jih na glavi, po nogah, tudi po oklepu. Ta je sestavljen iz zgornjega dela, ki se imenuje karapaks, in iz spodnjega, ki se imenuje plastron. Njihova hrbtenica je pritrjena na oklep in je nemogoče, da bi šle iz njega," je razložila Katarina Drašler iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica.

Poznamo rdeče- in rumenovratke. V naravi so se pojavile, ker so jih ljudje izpustili iz svojih terarijev. "Prepoznamo jih po tem, da nimajo pik, vendar imajo po vratu predvsem lise oziroma črte. Rdečevratke imajo za očesom rdečo liso, rumenovratke pa rumeno," je še dodala.

Na soncu pridobivajo energijo
Močvirske sklednice živijo v močvirju ali v manjših ribnikih, brez vode pa ne morejo preživeti. V malo večjem številu jih v Sloveniji lahko zasledimo na Barju, v Vipavski dolini, tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in na Obali. Voda je njihovo življenjsko okolje, kjer se tudi prehranjujejo, zapustijo jo le, kadar se sončijo in tako pridobivajo energijo, ali pa, ko samice ležejo jajca. "Na kopnem skopljejo jamo, vanjo odležejo jajca in jo zakopljejo. Močvirska sklednica odloži med šest, sedem, osem jajc. Odvisno od starosti in velikosti samice. V Sloveniji jih odlagajo pozno spomladi. Razvijejo se do jeseni, če je slabo vreme, pa lahko jajca ostanejo pod zemljo in mladiči iz nje prilezejo šele naslednjo pomlad," je še povedala Drašlerjeva in poudarila, da pozimi med hibernacijo lahko prezimijo na dnu voda ali na kopnem.

Precej plašne živali
Močvirske sklednice so precej plašne, saj želva sliši precej bolje, kot vidi. "Ob vsaki motnji skoči v vodo, kjer se skrije na dno med rastlinje. Na Ljubljanskem barju so tri, štiri lokacije, kjer so sklednice v večjem številu. Sicer so zelo redke in jih je skoraj nemogoče videti. Letos smo v herpetološkem društvu s finančno pomočjo MOL-a in krajinskega parka Ljubljansko barje desetim sklednicam namestili radijske oddajnike. Od teh desetih sklednic so trije samci in sedem samic. Naš prvi namen je bil ugotoviti, kje samice ležejo jajca, ker do zdaj v Sloveniji ni bilo nobenih podatkov. Prvi rezultati so podali zelo jasno sliko: samice se v času odlaganja jajc oddaljijo od domače lokacije in iščejo lokacije, kjer jih bodo izlegla, 300 m stran od območja," je pojasnil Gregor Lipovšek iz omenjenega društva.

Ne le plenilke, tudi mrhovinarke
Kako pa se razlikujejo samci od samic? Samice so po večini večje, prav tako imajo višji oklep. Pri samicah je barva oči rumena, pri samcih pa rdeče-rjava. "Po trebuhu so samice načeloma bolj ravne, samci pa imajo spodnji del oklepa vbočen. To jim pomaga pri parjenju, da lažje zlezejo na samičko. Glavni razlikovalni znak pa je položaj kloake na repu. Samci imajo rep daljši in kloako na njem pomaknjeno bolj nazaj, samice imajo kratek rep, kloaka pa je nastavljena na robu plastrona." Močvirske sklednice so sicer plenilke, hranijo se predvsem z mesom. Plenijo vodne nevretenčarje, paglavce, žabe, majhne kače, tudi ribe. Živo ribo težko ujamejo in se hranijo predvsem z mrtvimi, tako da niso le plenilke, temveč tudi mrhovinarke.

Oddajo O Živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.