Jure Slatner pa je vztrajal in je danes eden redkih, če ne kar edini pri nas, ki ima v svojem rastlinjaku pravi mesojedi zaklad. Trenutno je na svetu približno 600 vrst mesojedk. V Sloveniji najdemo deset vrst: tri rosike, dve mastnici in štiri mešinke.
Preučevanje že zadnjih 20 let
Slatner ima med 10 in 15 odstotkov vseh predstavnic. Ni zbiratelj, goji jih, da jih preučuje in to že 20 let. Kot pravi mesojedke najdemo med številnimi nesorodnimi družinami rastlin, a vendarle imajo nekaj skupnih značilnosti: "Pojem, da je rastlina mesojeda je umeten iz 19. stoletja. To je določil Charles Darwin v svoji knjigi o mesojedih rastlinah in pomeni, da ima rastlina pet lastnosti; da žuželke privabi, jih ujame, ubije, razkroji in poje oziroma posesa njihove sokove. Mnoge rastline vsem tem kriterijem zadostujejo, vse pa ne. Nekatere rastline žuželk ne prebavijo, ampak počakajo na posrednika, recimo stenico, ki poje žuželko se pokaka in ti izločki so potem hrana za mesojedo rastlino."
Cvetnice žužkocvetke običajno privabijo žuželke s pomočjo svojih cvetov, medtem, ko mesojede rastline privabljajo z listi, kjer so tudi pasti. Cvetovi mesojedk pa so na cvetnih steblih, saj rastlina pač ne sme pojesti svojih opraševalcev.
Roridula najbolj požrešna
Nekatere mesojedke privabijo žuželke s bleščečimi lepljivimi kapljicami, ki zavedejo žuželke kot da so rosne kapljice, druge s ponarejenimi feromoni. Vonj po razpadajočih že ujetih žuželkah pa privablja predvsem muhe, pa tudi nekatere hrošče, polže in druge mrhovinarje. Najbolj požrešna je roridula iz Južne Afrike, ki je tudi najbolj nevarna tudi za ptiče, ki se lahko nalepijo nanjo. Nekatere vodne vrste lovijo ribice, v vrčnice, ki so doma v Indoneziji, pa se lahko ulovijo tudi podgane.