In prav zato, ker se hranijo s kvasovkami, ki nastanejo ob fermentaciji sadja, so dobile ime vinske mušice. Slišimo tudi ime sadne, ki je kalk iz angleščine, njihovo prevedeno ime iz nemščine pa pomeni kisova mušica.

Prav jesen je tisti čas, ko jih je največ in čeprav so, tako kot številne druge žuželke, marsikomu nadležne, pa je vinska mušica še vedno eden od najpomembnejših modelov ne samo v genetiki, pač pa tudi v humani medicini, razvojni biologiji in nevrobiologiji. Ljudje imamo namreč približno polovico genov, ki počnejo približno enake stvari kot geni vinskih mušic.

Individualizirano zdravljenje raka
Prvi, ki se je lotil raziskav mutacij vinskih mušic, je bil ameriški genetik Thomas Hunt Morgan, ki je skupaj s svojimi študenti iskal primerno žival, na kateri bi lahko preučeval evolucijo v epruveti. Za svoje raziskave je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino. "Zanimiv primer je individualizirano zdravljenje raka, ki se izvaja v ZDA, kjer iz bolnikov, ki so v terminalnem stadiju raka, klonirajo gene, ki so odgovorni za nastanek tumorjev. Te gene potem izrazijo v vinskih mušicah. Te zato dobijo neke vrste raka in na teh vinskih mušicah potem preizkušajo vsa potencialna zdravila. Če se izkaže, da neko zdravilo učinkovito zdravi ekvivalent raka pri vinski mušici, se ga da aplicirati tudi na bolnika," je povedal Gregor Belušič, docent za fiziologijo živali na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Oddaji Noetova banda lahko na Valu 202 prisluhnete vsako drugo soboto ob 12. uri. Naslednja bo na sporedu 24. oktobra.