Kar zadeva število in vrste metuljev, je Slovenija glede na velikost ozemlja med najbogatejšimi v Evropi. Spekter vrst je izjemen, saj imamo deželo, ki leži na stičišču Alp, Sredozemlja, dinarskega gorstva in Panonske nižine.

Že v otroštvu raziskovanje narave
Bolje poznani so dnevni metulji, podatki za nočne so pomanjkljivi. Nekatera območja so pri nas slabo raziskana, pa tudi specialistov, metuljarjev, menda nimamo prav veliko. Eden izmed njih je Bojan Zadravec. Razkril je, kako bogata je Primorska z metulji. Po izobrazbi je sicer gozdarski inženir, a je po duši biolog. "Že od majhnih nog se rad potepam po travnikih, ob potokih. Tudi rodil sem se v gozdarski hiši, tako da se me starejši kolegi spominjajo kot majhnega otroka, kako sem se podil ob potoku in že takrat raziskoval kačje pastirje, metulje, ribe in tako naprej - vse, kar se dogaja okrog travnikov in potokov," je dejal.

Od dnevnih k nočnim metuljem
Zadravec preučuje predvsem nočne metulje. "Kot vsak sem tudi jaz začel z dnevnimi metulji, ki so veliko bolj barviti, lepi, krasni in lažje jih je opazovati. Ta ljubezen do nočnih metuljev pa izhaja predvsem iz tega, ker sem ugotovil, da so ti metulji veliko manj raziskani ... Res pa je, da nočni metulji niso tako barviti in slikoviti, so nekako bolj monotoni, čeprav to ni vedno res. Včasih imamo krasne nočne metulje lepih barv, ampak to je treba pač doživeti, videti," je pojasnil. V Sloveniji so do zdaj opazili 180 vrst dnevnih metuljev, nočni pa se delijo kar na približno 3.500 različnih vrst. Dnevne metulje navadno lovijo z mrežami po travnikih, za nočne je postopek drugačen: "Nočni metulji prihajajo k nam. Imamo šotorčke oziroma taka svetila, s katerimi jih privabimo. Ko metuljček prileti, ugotovimo vrsto in zapišemo približno število primerkov vsake vrste. Na enem popisnem listu lahko pride tudi do 200 vrst nočnih metuljev, če je lep večer."

Na vročih točkah ogromno vrst metuljev
Na Primorskem lahko najdemo približno tri četrtine vseh vrst, ki so jih opazili tudi drugod po Sloveniji. "Metuljarji včasih govorimo o vročih točkah. To so točke, kjer je na manjši površini lahko ogromno vrst. Deli Primorske so vsekakor vroče točke. Ena najbolj vročih je gotovo Vipavska dolina. To so vedeli že metuljarji iz 18., 19. in 20. stoletja. Zato je ogromno metuljarjev iz Avstrije in Italije tukaj proučevalo metulje. Druga zelo vroča točka so južni obronki Trnovskega gozda. To je zaradi tega, ker je tukaj podnebje zelo ugodno in ker se tukaj tepejo podnebni tipi," je povedal Zadravec.

Manj metuljev na intenzivno obdelanih travnikih
Nad dolino Trente seveda najdemo tudi visokogorske metulje, slovenska Istra je domovina drugačnih vrst, nekatere vrste so spet vezane na Kras. Skozi čas pa je naš sogovornik opazil spremembe: "Metulji izginjajo. Ko sem začel opazovanje, se mi je zdelo, da jih je bilo kar precej več. Tudi v popisih se to vidi. Bila je večja pestrost." Glavni razlog je zmanjševanje travniških površin. Na mestu nekaterih zrastejo gozdovi, kjer je metuljev manj. Še manj metuljev pa je na intenzivno obdelanih travnikih, kjer raste samo trava in skorajda ni drugih rastlin.

Pogovoru lahko prisluhnete spodaj: