Prav ste slišali, dve veseli kravi, ki sta po zaslugi prostovoljcev iz Društva za zaščito živali Pomurja dobili priložnost okusiti tudi drugo, lepšo plat življenja.

Govedoreja je v Sloveniji najpogostejša kmetijska dejavnost, saj dajeta mleko in meso kmetom največ prihodka. Tako je tudi v Pomurju med živinorejo najpogostejša govedoreja. Krave, priklenjene na verigo, leto za letom stojijo na istem mestu, kotijo teličke, ki po večini končajo na krožniku, nam dajejo mleko in na koncu tudi same pristanejo v prehranjevalni verigi.

Telički preprečili dostop do maminega mleka
"Člani društva smo vsakodnevno na terenu, vidimo različne primere, največkrat gre za pse, mačke in druge živali, ampak mi preverimo celotno situacijo, ko pridemo na določeno lokacijo, k določeni hiši, in smo prišli tudi v ta hlev. Ko smo odprli vrata, so se zazrli v nas štirje pari oči. Tri krave so bile privezane okrog vratu na stojiščih. Ena, takrat je bila stara še dva meseca, Nika, pa je bila pripeta ob steni, stran od mame, da ne bi prišla do njenega mleka, saj je bilo to namenjeno za ljudi. Vprašali smo kmeta, kaj bo z njimi, pa nam je povedal, da gre ena čez dva tedna v klavnico, druga pa bo prodana sosednjemu kmetu, ker bo za plemensko kravo. Mamo bi do konca poredil in podojil, potem pa poslal v klavnico. To bi bilo letos novembra, decembra," je povedala Mirjana Mulec iz Društva za zaščito živali Pomurja.

Z delovno akcijo pomagali kravam
Krave jim je uspelo rešiti, na prvi pomladni dan sta dve odšli v pravljico, na miroljubno kmetijo. Našli so jima primeren dom. Po 13 letih je krava, ki so ji prostovoljci društva dali ime Mama, prvič hodila, prvič videla sonce in travo ter prvič okusila življenje brez verige. Vse to je prvič doživela tudi njena telička Nika. Da bi Mama in Nika dobili priložnost živeti, so najbolj zaslužni prostovoljci. "Ko smo našli dom, je bilo treba pripraviti in narediti domovanje. To smo vse sami naredili - od hleva do vsega, kar je tu. To smo naredili prostovoljci. Na Facebooku smo objavili povpraševanje po materialih, tudi na različnih žagah. Les nam je prišel še najbolj prav pri izdelavi hleva. Tudi prevoz moram omeniti, Transport Rojko nam je tu ogromno pomagal s prevozi. Tudi pri pripravi hrane so donirali, saj so bile večkrat tu delovne akcije in smo delali. Seveda, ljudje morajo jesti, da ne bi lačni delali. Različne oblike pomoči od različnih ljudi. Zelo so nam pomagali," je poudarila Mulčeva.

Ko sta prispeli, sta vedeli, da je to za njiju pravi raj
Samo en pogled skozi lesena vrata hleva je bil dovolj, da so v društvu sklenili, da si tudi Mama, Nika in njeni sestri zaslužijo okusiti ljubezen, srečo ter svobodo. "Kravici imata tu skrbnike, živijo zraven, je hiša, ampak ko oni ne morejo, smo zmenjeni, imamo urnik, pridejo prostovoljci. Zjutraj jo nahraniti, dati seno, vodo, počistiti njun hlev, okrog hleva, zvečer pa isto. Ampak ni samo to, da bi jih prišli hranit, z njima se ukvarjamo, ju krtačimo," je še povedala Mulčeva. Natalija Borko iz istega društva pa je še dodala: "Ko sta prvič prišli na svobodo, sta gledali v nebo in se spraševali, ali to pripada njima. Gledali sta na travo, prvič sta jo videli, nista vedeli, kaj je to sonce, ne morem opisati teh občutkov, ki sta nam jih kazali. In prav šokirani smo bili vsi. Je bil pa prihod Mame in Nike zelo lep, že iz prikolice, ko sta prišli sem, sta vedeli, da je to za njiju pravi raj. Da je to to, kar si zaslužita, in da jima bo tu zelo lepo. Mama je bila na začetku zelo plašna, ni se ravno pustila božati, ni imela kakšnega zaupanja, kar je seveda normalno, glede na to, da so ji 13 let odpeljali njene mladiče vsi vemo kam. Po treh tednih pa je postala prava naša 'cartika'."

Tako krava Mama prvič živi v neposrednem stiku s svojim teličkom in spoznava, da je tudi človek lahko njen prijatelj. Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.