Doslej so bile za mučenje živali predvidene razmeroma nizke kazni. Za surovo ravnanje z živaljo je bila predvidena denarna kazen oziroma do leto zapora. Do dve leti zapora pa se je predvidevalo, če je storilec mučil več živali ali je mučeno žival trajno hudo pohabil oziroma je ta poginila.

Novela kazenskega zakonika zdaj zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali (do enega oziroma treh let zapora). Med novimi kaznivimi dejanji se kot kaznivo dejanje določa le organizacija bojev živali, ki je bila po dosedanji zakonodaji opredeljena kot prekršek.

Prvotni predlog, predlagal ga je ZL na pobudo društva Ustavimo pasje borbe, je sicer predvideval bistveno strožje ukrepe. Sodišče bi v primeru mučenja lastniku žival odvzelo, prav tako bi mu lahko prepovedalo lastništvo in stike z njo. Kot kaznivo dejanje je izrecno določilo spolno zlorabo živali, organiziranje in sodelovanje v živalskih bojih, zanemarjanje živali ter načrtno parjenje živali za namene živalskih bojev. Po prvotnem predlogu bi se za mučenje živali lahko izreklo do pet let zapora, za organizacijo pasjih bojev pa do osem let zapora.

Po informacijah društva Ustavimo pasje borbe se v Sloveniji posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem. Takih legel je v Sloveniji okoli 20, pse pa prodajajo po vsem svetu, so ugotovili v društvu.

Prva zaporna kazen izrečena leta 2011
Prvo zaporno kazen zaradi mučenja živali so na slovenskih sodiščih izrekli šele leta 2011. Takrat so v Kopru na mesec dni za zapahi obsodili moškega, ki je svojega psa kruto zanemarjal, imel na prekratki verigi, pes je bil nedohranjen, na sebi je imel na stotine zajedavcev in gnojnih ran, zaradi česar živali ni bilo več pomoči in so jo morali uspavati.

Kmalu zatem je odmevala trimesečna zaporna obsodba za moškega, ki je sosedovega psa zavezal za avto in ga po cesti vlekel do smrti, pa tudi polletna zaporna kazen za pomurskega kmeta, ki je do smrti izstradal 22 glav govedi.