Letošnjega poletja se bomo spominjali predvsem po zelo spremenljivem vremenu, ki nas je marsikdaj razveselilo s prijetnimi temperaturami, obenem pa je postreglo tudi z, predvsem za kmete, uničujočimi neurji.

Vročinskemu valu je sledilo hladno vreme
Po podatkih Agencije za okolje (ARSO) se je julij začel s hladnim vremenom, a že 4. julij je bil povsod nadpovprečno topel. Z njim se je začelo vroče julijsko obdobje. Vročinski val se je iztekel sredi meseca in v drugi polovici julija je prevladovalo za julij hladno vreme. Z nizko povprečno dnevno temperaturo je najbolj izstopal 24. julij.

Povprečna temperatura zraka je bila v juliju z izjemo visokogorja nad dolgoletnim povprečjem, vendar precej nižja od lanske. Po desetih nadpovprečno toplih julijih je tokrat v visokogorju povprečna mesečna temperatura nekoliko zaostala za dolgoletnim povprečjem.

Po zaslugi nadpovprečno tople prve polovice julija je bilo dolgoletno povprečje vsaj za 1 stopinjo Celzija preseženo v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, v Beli krajini in deloma na vzhodu Notranjske. Pretežni del države je bil le nekoliko toplejši kot običajno, v visokogorju pa so nekoliko zaostajali za običajno povprečno julijsko temperaturo.

Julija največ padavin na Primorskem in v Prekmurju
Največ sončnih dni je bilo v prvi polovici meseca, predvsem med vročinskim valom. Od sredine meseca dalje so bile padavine pogoste, prav tako pretežno oblačni dnevi. Po do zdaj zbranih podatkih Arsa je julija sonca primanjkovalo v pretežnem delu države, najbolj na skrajnem severozahodu in na vzhodu ter severovzhodu Slovenije. Dolgoletno povprečje so presegli v pasu od Ljubljane do Obale.

Julija je bilo največ padavin v severni Primorski in delu Prekmurja. Manj dežja je bilo na Obali in v manjšem delu Gorenjske. Dolgoletno povprečje padavin je bilo skoraj povsod preseženo, le del Gorenjske in večina Karavank so bili manj namočeni kot običajno. Za več kot polovico je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo na severovzhodu države, v Beli krajini, na Goriškem in na Obali.

Padavine so dolgoletno povprečje presegle na vseh prikazanih postajah. Na Kredarici je bil presežek komaj omembe vreden, drugod pa je bilo dežja občutno več kot običajno. V preteklosti je bilo že nekajkrat več padavin, v Portorožu je v lanskem juliju padlo več dežja kot letos, drugod pa so lanske julijske padavine presegli.

"Vreme je bilo naklonjeno turistom in izletnikom"
Meteorologinja Tanja Cegnar je za MMC pojasnila, da temperature v juliju res niso bile ekstremno visoke, vendar je bilo vreme kljub vsemu naklonjeno turistom in izletnikom. Vrednosti UV- indeksa, ki je mera za moč sončnih žarkov, so bile po njenih besedah v tem obdobju visoke. V gorah je UV-indeks dosegel vrednosti 10,5, po nižinah 9.

"Glede na to, da vročinski val ni trajal zelo dolgo in se je večina stavb zares dodobra pregrela šele proti koncu vročinskega vala, poleg tega pa visoka temperatura zraka ni bila združena z visoko vlažnostjo, smo ta vročinski val vsaj zdravi dokaj dobro prenesli, če smo upoštevali priporočila, kako ravnati v času vročine," je dejala.

Ob tem je poudarila, da so vroča obdobja veliko bolj utrujajoča v mestih kot pa na podeželju oz. v zelenem okolju in ob vodi. Je pa bil vročinski val dovolj močan, da so ga starostniki in kronični bolniki težko prenašali.

Nestanovitni tip vremena ...
Dodala je, da so se že v petek, 15. julija, vremenske razmere povsem spreobrnile in nestanovitni tip vremena je vztrajal vse do konca meseca in tudi 1. avgusta nam je vreme še krojil hladen in vlažen zrak v višjih plasteh ozračja.

"Vremenske razmere v zmernih geografskih širinah v grobem določa valovanje meje med hladnim zrakom na severu in toplim na jugu. Običajno se poleti ta meja pomakne nekoliko višje proti severu, zato nas vremenske fronte, ki preko Evrope običajno potujejo od zahoda na vzhod, poleti le oplazijo. Veliko redkeje se zgodi, da prodor hladnega zraka seže daleč proti jugu," je pojasnila.

Kadar se to zgodi, imamo po njenem obdobje razmeroma hladnega vremena s pogosto povečano oblačnostjo in padavinami. Če gre zgolj za hladen in vlažen zrak v višjih plasteh ozračja, imamo lahko dokaj sončne dopoldneve in nevihtne popoldneve ali večere.

"V nedeljo, 24. julija, pa je svoj vpliv k nastajanju padavin dodalo tudi območje nizkega zračnega tlaka s središčem, ki se je iznad severne Italije pomikalo nad Jadransko morje in nato nad Balkan, nevihte in deževje so zajeli celotno severno polovico Balkana in se proti severu razširili tudi nad Poljsko," je zatrdila.

Intenziven dež poleti je redek
Kot pravi, se redko zgodi, da bi poleti tako intenzivno deževalo ves dan, kot je v nedeljo, 24. julija, saj so padavine poleti večinoma v obliki ploh in neviht, dežuje pa le ob prehodu vremenske fronte.

"Vreme torej nekje preseneča z nizkimi temperaturami in dežjem, drugje pa z visoko temperaturo. Prav v tem je čar vremena: vedno znova in znova se nam kaže drugače, dokazuje, da povprečja nikakor niso tisto, na kar bi se lahko zanesli. Povečana spremenljivost, torej veliki odkloni od povprečnih vrednosti, so ena izmed značilnosti, ki jih glede na podnebne spremembe pričakujemo v prihodnje," je poudarila.

Noči so daljše, moč sončnih žarkov peša
Izpostavila je, da je v poletju leta 2003 zahodno Evropo prizadel najhujši vročinski val, vsaj po številu žrtev, ki jih je terjal. Vendar je ta vročinski val sledil že tako ali tako izjemno toplemu maju, juniju in juliju, ki jih je spremljala tudi suša, zato se po prepričanju Cegnarjeve glede na letošnje dosedanje poletne razmere kakšnega hujšega vročinskega vala v avgustu ni bati, vsaj v naših krajih ne, čeprav se avgusta po nižinah temperatura še lahko povzpne nad 30 stopinj Celzija.

"Avgusta so noči že daljše, zato je nočno ohlajenje močnejše, moč sončnih žarkov pa tudi že opazno peša v primerjavi z junijskim ali julijskim. UV-indeks v začetku avgusta še doseže vrednosti 9 v gorah in 8 po nižinah, vendar do konca meseca počasi upada. Seveda pa so te vrednosti še vedno take, da se moramo pred sončnimi žarki zaščititi vsaj v času med 11. in 15. uro, ljudje z občutljivo kožo pa med 10. in 16. uro," je poudarila.

Glede vpliva na zdravje ljudi je še opozorila, da se avgusta začne sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije, ki je močno alergogena in se nanjo številni odzivajo s senenim nahodom.