Greenpeaceova predstavnica za kmetijstvo in gozdove Sini Eräjää je za MMC opozorila, da je sprejetje nove zakonodaje glede surovin, povezanih z deforestacijo, na evropski ravni zgodovinski. A kljub temu ostajajo ogroženi drugi ekosistemi, pravi, kot so savane in mokrišča. Zakonodaja bi sicer omogočila, da bi bile na evropskem trgu le tiste surovine in izdelki, ki niso nastali z izsekavanjem gozdov. A kakšne bi bile posledice zakonodaje na sam trg? Na dvig cen izdelkov? In na njihovo ponudbo?

Sorodna novica Več žara, manj gozdov - ali veste, kaj jeste?

Kot opozarjamo v MMC-jev projektu Zeleni petek, so ključni dejavniki izsekavanja gozdov surovine, ki jih uporabljamo ali uživamo vsak dan: od kave, čokolade, pomarančnega soka do mesa, koruze in soje za rejne živali, pa tudi izdelkov iz lesa in gume.

"Proces izsekavanja gozda bi najlažje ustavili tako, da zmanjšamo porabo izdelkov, ki vsebujejo te sestavine. Ti proizvodi pa morajo ustrezati tudi določenim standardom, ki bodo zagotovilo, da niso bili pridobljeni kot posledica deforestacije," še pove Sini Eräjää.

A predlog spremembe zakonodaje ima kljub svojemu zgodovinskemu pomenu tudi nekaj pomanjkljivosti. Poleg neupoštevanja mokrišč in savan ne upošteva vidika staroselcev, ki so v procesu pridobivanja surovin podvrženi zlorabam, kot tudi finančnega vidika financiranja tovrstne industrije.

Več v pogovoru:

Zdi se mi, da se breme v marsičem pogosto prelaga na pleča potrošnika, češ, bodite ozaveščeni, ne kupujte teh in teh izdelkov. A bodiva realni, kupec lahko dejansko le malo prispeva k ustavitvi tega procesa.
Imate prav, odgovornost bi moralo prevzeti veliko politikov in korporacij, ki to odgovornost prelagajo na potrošnike. Že nekaj časa ravno zato izvajamo kampanjo, da bi se ta pritisk s potrošnika prenesel na zakonodajo. Da bi ta zagotovila, da izdelki, ki so na naših policah, ne prispevajo k izsekavanju gozda. Kot posameznik lahko trenutno narediš največ, da izvajaš tovrstni pritisk na lokalne politike.

Več kot 60 Greenpeaceovih aktivistov je ravno pred nekaj dnevi na Nizozemskem blokiralo veliko transportno ladjo s 60 milijoni kilogrami soje iz Brazilije. Kako uspešna je bila kampanja?
Bistvo akcije ni bilo, da ustavimo to pošiljko, ampak da opozorimo, od kod prihaja in na kakšen način je bila proizvedena. V nizozemski vladi smo sprožili razpravo, dobili smo pozornost medijev.

Seveda ne vemo, ali je bila ta soja pridelana na trajnostni način, po vsej verjetnosti ni bila, a nimamo zakonodaje, ki bi ji morala slediti podjetja, da bi nam posredovala to informacijo. Za pridelke, kot je soja, in druge, ki prispevajo k deforestaciji, moramo sprejeti določena merila.

Katera podjetja so najslabša na tem področju?
Večji kot si, več škode po navadi povzročiš. Gre za največje agroživilsko podjetje v tem segmentu. To so podjetja, ki so posredniki v dostavni verigi, kot so Cargillov, COFCO, Bunge. Če bi lahko pritisnili nanje, da spremenijo svojo prakso, bi to imelo velik učinek.

Greenpeace je tako pripravil osnutek zakonodaje, o kateri bodo odločali v Bruslju. V čem je njegova posebnost?
V osnutku bi lahko določene stvari še izboljšali, da bi zaščitili tudi druge ekosisteme. Je pa velik uspeh, da bi ta osnutek zakona lahko postal zakon. Menim, da v evropski zakonodaji nimamo ničesar podobnega, kako naša potrošnja vpliva na naravo po vsem svetu. Menim, da je to zgodovinski predlog zakona (...), ki ne bi bil namenjen potrošnikom, temveč ustreznim oblastem, ki bi preverjale, ali ustrezate merilom in ali s svojimi surovinami, izdelki prispevate k izsekavanju gozdov. To bi torej otežilo sam vstop na trg.

Sorodna novica Bo EU-ju z novo zakonodajo uspelo zaščititi tropske gozdove pred množičnim krčenjem?

Prav tako osnutek zakona pravi, da je treba zaščititi človekove pravice, a temu merilu bo ugodeno že s tem, da bodo korporacije upoštevale nacionalne zakone. V Braziliji je stalen konflikt, ko staroselci nenehno izgubljajo svojo zemljo, to pomeni, da spoštovanje človekovih pravic ni pravilno upoštevano. Pod predsednikom Bolsonarom se je stanje še poslabšalo. Če pravite, da je dovolj upoštevati le nacionalno zakonodajo, je treba zagotoviti, da je ta upoštevana.

Menite, da bo predlog sprejet? Govoriva o močnih korporacijah?
Zato pravim, da bi bila to zgodovinska zakonodaja, ki je do zdaj še nismo poznali. Vprašanje ni, ali bo obveljala, ampak, kako stroga bodo merila.

Pa se zavedate, kakšne bi bile verjetne posledice? Dvig cen hrane, poleg tega bi izgubili določene vire surovin?
Posledice bi bile, da bi se podjetja malo bolj zresnila in ne bi več uničevala narave. Vedno, ko jih prosimo, naj to storijo, pravijo, da je nemogoče ali da je predrago. Evropska komisija je proučila možne posledice in ni ugotovila, da bi bil večji učinek na samo ceno. Podjetja bodo morala spremeniti svojo politiko, sicer bo sam zakon brez pomena. Veliko podjetij, ki že trdijo, da ne povzročajo deforestacije, bomo tako le prosili, naj dokažejo, da je resnično tako.

Kaj pomeni, da osnutek zakona ne naslavlja vpliva investiranja evropskega finančnega sektorja na svetovni ekosistem?
O tem smo se pogovarjali pri pripravi osnutka zakona. Če pravimo, da v Evropi ne želimo izdelkov, ki so povezani z uničevanjem okolja, bi bilo ironično, da bi evropske finančne in naše banke pa jih bodo financirale. Vem, da se evropski poslanci o tem pogovarjajo, saj menijo, da bi bilo treba pokriti tudi vidik financiranja.

To je tako, kot EU uvaja sankcije proti Rusiji, a hkrati uvaža ruski zemeljski plin?
Da, tako je. Primerjava na mestu.

Če bo osnutek tega zakon sprejet in bomo dočakali zgodovinski dan, ali to pomeni, da bomo ostali brez svoje najljubše čokolade in kave?
Ne, seveda ne. Upamo pa, da bi to pomenilo, da vam ne bo treba več gledati na deklaracijo čokolade in se spraševati, ali je to del pravične trgovine, ali je bila proizvedena na trajnostni način. Ko boste kupili to čokolado, bo to pomenilo, da ste lahko prepričani, da ni bila proizvedena z izsekavanjem gozda v vzhodni Afriki, recimo. Pomeni, da boste imeli lažjo vest, saj boste vedeli, da s svojim nakupom ne povzročate uničenja narave na drugem koncu sveta.

V povezavi z deforestacijo in pretiranim uživanjem mesa nekateri pravijo, češ da je to gonja in "ali naj potem raje jemo črve"? Kako bi to komentirali?
Ne vem, kaj bi imelo hranjenje z insekti z vsem tem, vemo pa, da moramo zmanjšati porabo mesa in soje, to bo najpreprosteje, saj pojemo preveč proteinov, še posebej mesa.

Sorodna novica Deforestacija se morda dogaja nekje daleč, a zanjo smo krivi tudi mi

Zaradi naraščanja cen mesa bodo nekatere šole v Sloveniji sprejele ukrep, da bodo imele dvakrat na teden na jedilniku brezmesni obrok, zdaj je tako enkrat tedensko. Bi bila lahko kot posledica trenutnega družbenopolitičnega položaja posredno povezana z zajezitvijo deforestacije?
Seveda ni idealno, da se to dogaja zaradi vojne in dviga cen živil. Če pa bi se navadili, da je obrok lahko tudi brezmesen in da mesa ne bi jedli čisto vsak dan v tednu, ampak za recimo posebne priložnosti, bi bili z vidika gozdnih površin to učinkovito.

Znano je, da bi v primeru zmanjšanja uživanja mesnih izdelkov dolgoročno zmanjšali pritisk na gozdne površine, a tudi na druge ekosisteme. Trenutno večino kmetijskih površin, okoli dve tretjini, tako v Evropi kot na svetu, porabimo za hranjenje živali. Če bi zmanjšali ta pritisk, bi bili učinki seveda dolgoročni za deforestacijo in druga uničenja narave.

Nekateri predlagajo celo prepoved rejne živinoreje. Ali ni morda ta predlog preveč rigorozen?
Znova poudarjam, da bomo morali uživati in predelati manj mesnih izdelkov, lahko pa se pogovarjamo, koliko manj. Izračunali smo, da bi bila sprejemljiva številka, ki bi bila tudi v skladu s podnebnimi cilji, torej maksimalnega zvišanja temperature za 1,5 stopinje Celzija na letni ravni, zmanjšanje porabe mesa za 70 odstotkov.

70 odstotkov! Bi preživeli?
Trenutno pojemo preveč proteinov, vprašanje je, ali bomo preživeli, če bomo še naprej jedli tolikšne količine mesa, če obrnem zgodbo. Možnosti so manjše, saj so posledice za okolje velike in tudi na naše zdravje.

Katere surovine poleg mesa so najbolj kritične, ko govorimo o deforestaciji?
Vemo, da so soja, palmovo olje in govedina na prvih treh mestih, sledijo kakav, kava in izdelki iz lesa, na katere ne smemo pozabiti. Med izdelki, ki jih veliko uporabljamo v Evropi, sta tudi guma in koruza, o katerih pa se veliko manj govori. Vedeti moramo, da soje ne uporabljamo neposredno za svojo hrano, 90 odstotkov je je namenjene za prehrano živali. Več kot polovica palmovega olja pa se uporablja za biogorivo.

Ko ste ravno omenili drevesa, zdaj si EU prizadeva premik k zeleni energiji. Vemo, da se energija pridobiva tudi iz biomase, in seveda, tudi iz dreves, kar se ne bi smelo dogajati, a se. Kako bi lahko dolgoročno ta zelena evropska politika vplivala tudi na deforestacijo?

Če govorite o politiki, ki jo poganja bioenergija, vemo, da povzroča degradacijo in verjetno deforestacijo. Vendar pa je veliko bioenergije, pridobljene iz lesa, ki jo uporabljamo v Evropi, dejansko proizvedene v ZDA, Kanadi in Rusiji. Izdelana je iz kompresiranih palet, ki jih kurimo v Evropi. V ta namen se iz gozdov jemljejo tudi popolnoma zdrava drevesa.

Imate podatek, v kateri evropski državi je deforestacija najbolj pereča in zakaj?

Primerljive podatke za države je težko dobiti, vemo pa, da je v državah, ki imajo močno industrijo in največ poljščin, najhuje na tem področju. To vidimo v baltskih državah, v severnih državah, kot je Finska, tudi v vzhodnih državah, kot je Romunija.