Lubadar je v naših gozdovih velik problem že od žledoloma leta 2014 naprej. Trenutno je problem najbolj pereč na severnem Gorenjskem oz. v zahodni Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je pretekli teden poslalo v javno obravnavo predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov.

Še vedno večino pojavov odkrije gozdarska služba in ne lastniki sami, ki pa imajo zaradi lubadarja največ ekonomske škode. Gozdarska inšpekcija, ki najprej deluje opozorilno, je v prvih sedmih mesecih letos izdala približno polovico manj prekrškovnih postopkov zoper lastnike, ki niso pravočasno izvedli sanitarne sečnje kot lani, ugotavlja gozdarska inšpektorica Urška Ahačič Pogačnik: "Imamo več usposobljenih izvajalcev del v gozdovih. Zavod za gozdove je pričel z izvršilnimi postopki in lastniki se zavedajo problema podlubnikov."

Medtem ko je cena na trgu za zdravo smreko 85 evrov na kubik, je lubadarka vredna samo še 50 evrov na kubik. Poleg tega 100-odstotno količinsko povečanje ponudbe smreke na trgu že četrto leto kratkoročno ugodno vpliva na lesno predelovalno industrijo.

"Vsekakor večja ponudba smrekovega lesa, pozitivno vpliva. To je drevesna vrsta, ki jo primanjkuje oz. bi jo lahko v Sloveniji pridelali več," pravi Igor Milavec, združenje za lesarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

A obeti za smreko niso najboljši. Glavni vzrok letošnjega širjenja smrekovega lubadarja je zagotovo sušno vreme z vsemi vročinskimi valovi vred. Glede na napovedi klimatologov je smreka v nižinah precej ogrožena in pričakovati je, da bo pri obnovah smreko treba nadomestiti s katero drug drevesno vrsto.

Škodo po lubadarju v gozdovih na terenu si bo na Gorenjskem danes ogledal minister za kmetijstvo in gozdarstvo Dejan Židan, medtem ko si bo državna sekretarka Tanja Strniša v Beli Krajini in na Dolenjskem ogledala posledice suše.