Norveški premier Jonas Gahr Støre je odgovoril na kritike. Meni, da je bilo uspavanje Freye, 600 kg težke samice mroža, pravilna odločitev. "Podpiram odločitev o evtanaziji Freye," je v ponedeljek za javno televizijo NRK povedal Gahr Støre. "To je bila prava odločitev. Nisem presenečen, da je to sprožilo številne mednarodne odzive. Včasih moramo sprejeti nepriljubljene odločitve."

Freya, imenovana po nordijski boginji lepote in ljubezni, je postala priljubljena atrakcija, odkar je 17. julija priplavala v vode ob norveški prestolnici, kamor so se množice približevale, da bi jo opazovale, kako se greje na soncu ali drema na čolnih, piše britanski Guardian.

Norveški direktorat za ribištvo je sporočil, da je bila samica mroža usmrčena "na podlagi splošne ocene ogroženosti varnosti ljudi", potem ko javnost ni upoštevala opozoril, naj se ji ne približa preveč. Poročila so pokazala, da so ljudje plavali z mrožem, se fotografirali z njo, vanjo metali stvari in jo obkrožali v velikem številu. Enkrat je morala policija evakuirati in zapreti kopališče, potem ko je Freya sledila ženski v morju.

Agencija je ugotovila, da je bila možnost potencialne škode za ljudi velika in da dobrega počutja živali ni bilo mogoče zagotoviti. Direktor Frank Bakke-Jensen je dejal, da druge rešitve, vključno s selitvijo Freye drugam, niso bile ustrezne, saj z njimi ne bi bilo mogoče zagotoviti njene varnosti. "Bilo je preveč nevarnih situacij," je povedal za norveški tabloid VG in dodal, da čeprav agencija razume, da bi odločitev lahko povzročila odzive javnosti, je trdno prepričan, da je bil to pravi sklep. "Zelo spoštujemo dobrobit živali, vendar morata biti življenje in varnost ljudi na prvem mestu."

Kolektivni neuspeh
Nasprotniki odločitve o njeni evtanaziji, ki je povzročila razburjenje na družbenih omrežjih, so dejali, da bi bilo treba narediti več, da bi se temu izognili.

Siri Martinsen iz skupine za pravice živali NOAH je dejala, da bi morali najprej oglobiti opazovalce, biolog Rune Aae pa je za norveško tiskovno agencijo dejal, da je neskončno žalostno, da je bila žival uspavana preprosto zato, ker se do nje nismo pravilno obnašali.

Christian Steel iz okoljevarstvene skupine Sabima je za NRK povedal, da je bistvenega pomena, da direktorat objavi celotno dokumentacijo o tem, kdo je sprejel odločitev o evtanaziji Freye in na kakšni podlagi. "Direktorat tega ne more skrivati samo zato, da bi si olajšal stvari. Za to morajo imeti razlog. Odločati so morali strokovnjaki, ki so ocenili, da je bila ta žival pod stresom."

Eivind Trædal, član mestnega sveta v Oslu, je za VG povedal, da odločitev o uspavanju mroža predstavlja kolektivni neuspeh, medtem ko je Truls Gulowsen iz Združenja za ohranjanje narave odločitev označil za nerodno. "Ljudje so se obnašali kot idioti. Drugje jih je oblastem uspelo zadržati stran, ljudje so pokazali obzirnost. Toda tukaj v Oslu se na to nismo ozirali – zato ga (mooža, op. p.) namesto tega uspavamo."

Vodilni zoolog Per Espen Fjeld je sicer že v ponedeljek za VG povedal, da je očitno, da bo Freyo na koncu treba usmrtiti, in dodal, da je odločitev povsem upravičena in ni imela nobenih posledic za prihodnost vrste. "Ne morete pričakovati, da se 1,6 milijona ljudi ne bo kopalo. Ljudje so se kopali in nenadoma je bila tam, meter stran. Če te vsaj malo udari 600 kg mišic in maščobe, vsi vedo, kaj se zgodi.”

Espen Fjeld, tudi višji svetovalec norveške okoljske agencije in inšpektorata za naravo, je dejal še, da so živali lahko nevarne in da jih je včasih treba uspavati, če to ne ogroža preživetja populacije. V severnem Atlantiku živi 30.000 mrožev.

Dejal je, da je veliko pomembneje poskrbeti za življenjski prostor neke vrste – na primer s prekinitvijo raziskovanja nafte in plina v Barentsovem morju – kot poskušati skrbeti za posamezno žival, ki je zašla daleč od doma.