Poročilo ZN-a o vplivu sprememb na Afriko, objavljeno tik pred začetkom zasedanja, je skrb vzbujajoče: pridelek poljščin v že sicer lačni Afriki se bo še zmanjšal, naraščajoče morske vode pa bodo poplavile številna obalna mesta.

V kenijski prestolnici se zasedanja, ki se bo končalo 16. novembra, udeležuje približno 6.000 udeležencev, med njimi je tudi slovenska delegacija. Govorili bodo predvsem o podrobnostih petletnega programa dela pri prilagajanju podnebnim spremembam, tema pogovorov pa bo tudi kjotski sporazum.

Kenija je sodelujoče ob odprtju konference pozvala, naj naredijo več v boju proti posledicam podnebnih sprememb in pomagajo Afriki. "Hitro naraščajoče podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu," je dejal kenijski minister za okolje Kivuta Kibvana in dodal, da pozna petletne otroke, ki nikoli v življenju niso videli koruze, sicer glavne poljščine v državi, vzrok pa je huda suša, ki pesti to afriško državo. Če se bodo smernice nadaljevale, bodo v prihodnjih letih izničena vsa prizadevanja preteklih let za zmanjšanje lakote v Afriki.

V ZN-ovem poročilu je zapisano, da bi lahko do leta 2080 kar 70 milijonov ljudi ogrozile poplave.

Med mogočimi ukrepi proti posledicam podnebnih sprememb so našteti rečni in morski nasipi oz. ograje, priprava potrebne infrastrukture za dostavo vode v sušne dele, nasaditev dreves in mangrov v boju proti širjenju puščav, razvijanje novih vrst poljščin, ki bi bile odpornejše proti visokim temperaturam in izobraževanje javnosti o varčevanju z vodo in podobno.

Z Rusijo je kjotski protokol v veljavi
Na konferenci se bodo srečali tudi predstavniki držav podpisnic kjotskega protokola, po katerem mora 55 industrijskih držav, ki najbolj onesnažujejo okolje, do leta 2012 zmanjšati odstotek toplogrednih plinov za 5 odstokov glede na leto 1990. Kjotski sporazum je sicer stopil v veljavo leta 2005, potem ko ga je novembra 2004 ratificirala Rusija.

Protokol sicer omejuje emisije šestih plinov: ogljikovega dioksida, metana, didušikovega oksida, fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida.

ZDA: Zaradi sporazuma ob delovna mesta
ZDA, ki so izstopile iz protokola leta 2001, in Avstralija menijo, da bi bila zaradi kjotskega sporazuma ogrožena številna delovna mesta. Leta 1997 je ameriški senat menil, da bi uresničevanje protokola močno oškodovala ameriško gospodarstvo, leto kasneje ga je podpredsednik Al Gore tudi podpisal, a ga nikoli niso ratificirali. Eden izmed vzrokov je bil tudi, da so ameriške oblasti menile, da je sporazum krivičen, saj so iz njega izvzete Kitajska, Indija in Brazilija, in sicer z namenom, da ne bi onemogočil njihove gospodarske rasti.

Države EU-ja, glavne podpornice kjotskega sporazuma, želijo, da ZDA in razvijajoče države, kot sta Kitajska in Indija, postanejo bolj privržene uresničevanju načel sporazuma pred letom 2012. Na lanskoletni okolijski konferenci v Montrealu so se udeleženci iz 189 držav dogovorili, da bodo nadaljevali določila sporazuma tudi po njegovem izteku leta 2012.