To so ugotavljali na tradicionalnem strokovnem srečanju o pšenici na soboški biotehniški šoli, ki poteka v okviru dneva pšenice v Rakičanu. Tako je Metka Barbarič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je povedala, da je bilo veliko padavin in več neurij, zato je veliko posevkov poležanih. "Čeprav je težko napovedovati, predvidevamo, da bo pridelek precej slabši kot prejšnja leta, vprašanje je, če bomo kje poželi od osem do deset ton suhega zrnja na hektar, za kakovost pa upamo, da bo relativno v redu. Seveda pa bo tam, kje je toča naredila svoje, pridelek bistveno manjši, tudi do 80 odstotkov," je povedala.

Tudi Branko Virag iz Panvite, kjer imajo letos pšenico posejano na 1500 hektarjih, ječmen pa na 300 hektarjih površin, je opozoril, da je bilo vreme za pšenico neugodno. Vegetacija je zamujala, precej posevkov pa je propadlo zaradi površinske vode, ki je ostala na njivah. "Količinsko pričakujem podpovprečno letino, tudi kakovost bo po prvih podatkih nižja kot lani, ko smo povprečno poželi čez sedem ton, večinoma kakovosti A," je dejal Virag in spomnil na štiri neurja s točo, ki so jim na nekaterih območjih uničila od 10 do 50 odstotkov pridelka.

Kmete skrbi, kakšna bo odkupna cena
O cenah kot pogajalec v žitni verigi je povedal, da ta sicer deluje, da pa je cena v času žetve stvar ponudbe in povpraševanja in da bo tudi letos tako. Bolj razočaran zaradi žitne verige pa je Franc Küčan, predsednik komisije za prodajo pšenice na strani kmetov, kjer so združeni sindikat, zbornica in zadružna zveza. Povedal je, da so se pogajalci v verigi letos srečali trikrat, da bi se dogovorili o "zgolj tehničnih zadevah", kakovosti, prevzemu, primeseh, vlagi, vendar se po njegovih besedah kupci s tem niso strinjali, češ da morajo to reševati dvostransko.

27. junija se bodo znova sestali in takrat naj bi se pokazalo stanje na trgu. Po Küčanovem mnenju je borzna cena pšenice stabilna in v nasprotju s prejšnjimi leti ne pada, opozarja pa na "katastrofalno stanje" pri ječmenu, ki ga že žanjejo. "Kmete pozivam, naj pred prodajo pogledajo ceno pri vseh kupcih in izberejo najboljšega, saj so med njimi razlike. Stroški pridelave so enaki lanskim, če smo pošteni in če sledimo zapisanemu v verigi pred devetimi leti, bi morali ob izredno slabi letini cene prilagoditi, da ne bi bila ena stran močno oškodovana. A bojim se, da ne bo tako in da bo na koncu prevladal le trg in nič drugega," se boji predstavnik kmetov in dodaja, da bi bili zadovoljni vsaj z lanskimi cenami, če že ne vsaj malo višjimi.

Židan pozval k povečanju samooskrbe
Dneva pšenice se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki opravlja tekoče posle. Opozoril je, da v tem času potekajo pogajanja o novi evropski kmetijski politiki, o denarju in ukrepih. Zato moramo po Židanovem prepričanju preveriti nekatere ukrepe v poljedelstvu, kot je na primer ukrep za proizvodno vezavo žit, ki ga imamo le v Sloveniji zaradi večje samooskrbe. Ta pri vseh žitih zdaj dosega od 55 do 75 odstotkov, pri pšenici od 50 do 65 odstotkov.

Židan je spomnil tudi na izvajanje okoljskih ukrepov, s katerimi varujemo kakovost pitne vode, in na posledice podnebnih sprememb, ki se jim bomo morali prilagajati.