Presušena struga Rižane. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Presušena struga Rižane. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Rižanski vodovod se pripravlja na možnost vsakodnevne večurne redukcije vode, ko bo treba vodo prekuhavati. Reka Rižana, edini vodni vir oskrbe vseh 4 obalnih občin, namreč usiha, ogrožen je tudi živelj reke.

Kot je poročala novinarka TV Slovenija Elen Batista Štader, je pozimi struga široka štiri metre, zdaj pa se je življenjski prostor vodnega življa zožil na meter, kar je premalo. Čeprav Rižanski vodovod po zakonu zagotavlja nujen pretok, je ta prenizek, poudarjajo poznavalci. Življenje v reki je ogroženo.

"Z leta v leto se to pozna na tem, da je določenih rib vedno manj, vrstna sestava se spreminja, vsa reka se spreminja," je za TV Slovenija povedal Miha Bertok iz ribiške družine Koper.

V Rižanskem vodovodu opozarjajo, da so razmere skrajno resne in da v prepoved pranja avtomobilov sodi tudi prepoved pranja plovil, se v marinah mnogi še naprej sprenevedajo.

Pristojne pa skrbi zdravje občanov ob morebitnih prekinitvah dobave vode, ki sledijo v naslednjih dneh, vodo bo treba prekuhavati. Potrebno bo spremeniti navade.

"Zdaj odpremo pipo in vodo brez problema spijemo, negujemo bolnega dojenčka. Takrat to ne bo več mogoče tako," je povedala Sara Milenkovski iz Rižanskega vodovoda.

Na trenutek, ko voda ne bo dostopna na vsakem hidrantu, se pripravljajo tudi gasilci. "Ob večjih redukcijah lahko nastane težava in dobava vode iz bolj oddaljenih krajev zahteva svoj čas in podaljša čas intervencije," je za TV Slovenija povedal Denis Glavina, poveljnik Gasilske brigade Koper.

Gasilci imajo sicer na voljo različne naravne vire in zajetja, zato občani za zdaj niso ogroženi.

Suša pesti vse več delov države

Obupani pridelovalci zelenjave

Kmetje, tržni pridelovalci zelenjave in drugih pridelkov na Primorskem, kjer so sušne razmere najbolj zaostrene, so po prepovedi uporabe vode iz javnega vodovoda obupani, pričakujejo, da bo na razmere odreagirala država, je poročala novinarka Radia Prvi Jernejka Drolec.

"Počutimo se res osamljene v tem trenutku, ker smo v situaciji, iz katere ne vidimo izhoda," je za Radio Slovenija povedala Jožica Bolčič iz zelenjadarske kmetije v Luciji.

Država na pomanjkanje vode še vedno ni pripravljena, opozarjajo kmetje in pridelovalci. Kmetijska dejavnost je ostala brez dostopa do vode. To se je zgodilo pridelovalcem, ki so za namakanje vezani na Rižanski vodovod, ki je zaradi sušnih razmer od petka uvedel prepoved nenujne rabe vode, in pozval gospodarske subjekte, naj porabo vode zmanjšajo za 30 odstotkov.

Sorodna novica Prepoved uporabe pitne vode za kmetijske namene, vodo iz pip bo kmalu treba prekuhavati

Glede vremenske napovedi se bodo sušne razmere v letos že drugem vročinskem valu samo še stopnjevale.

"To je isto kot, da industriji vzamemo elektriko. V takšni situaciji bi morala tudi ministrstva vprašati, kaj in kako. V končni fazi so to že izredne razmere," je opozorila Jožica Bolčič.

Kmetje so prepričani, da je za ta problem odgovorna država. Ne samo država, tudi kmetje so zanemarjali problematiko namakanja, je menila Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor: "Tudi kmetje premalo razmišljajo, da bi vodo tudi zbirali, ne samo uporabljali vodo, ki jo da narava. Tu v Podravju smo lahko srečni, da imamo reko Dravo, ki ima zimski režim. Mislim, da bi morala biti ta stvar bolj podprta s strani države."

Medtem ko je zahodni del države suh, pa severovzhodni del Slovenije še nima tako ekstremnih razmer, čeprav vročina in suša tudi tam motita kmetijsko pridelavo. Pred prihajajočo vročino se zelenjadarji bojijo fizioloških motenj in predvsem vročinskih ožigov, ki povzročajo škodo ne glede na to, ali suša je ali ne.

Za primer, ko brez vode ostane kmetijstvo samo v enem delu države, rezervnega načrta ni. Država bi lahko pomagala v skladu zakonom o naravnih nesrečah, če bi bil pridelek na ravni cele države prizadet več kot 30 odstotkov in bi škoda v kmetijstvu presegla prag 0,03 promila BDP-ja.

Ta prag še ni bil dosežen. Meteorološka stroka sicer državo že več let opozarja, da zakon o naravnih nesrečah ni dovolj in da bi morali problematiko suše reševati celostno, ne samo s stališča kmetijstva, ampak tudi drugih sektorjev.