SP v rokometu
Predstavniki vlade so predstavili predlog zakona o podnebnih spremembah, ki naj bi ga vlada sprejela do konca junija in ga nato poslala v državni zbor. Zdaj odpirajo javno razpravo o njegovi vsebini.
Zakon bo dolgoročnejši okvir od podnebno-energetskega svežnja, ki je bil sprejet na ravni Evropske unije in h kateremu je v okviru mehanizma delitve bremen zavezana tudi Slovenija. V predlogu zakona piše, da naj bi Slovenija do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986 znižala za 80 odstotkov, je povedal direktor vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih.
Zgledovali so se po britanskem zakonu
Zakon naj bi določil tudi načela odgovornosti različnih deležnikov za boj proti svetovnemu segrevanju ozračja, opredelil upoštevanje zunanjih stroškov pri davčni in cenovni politiki ter oblikoval razširjen trg ogljika, ki ne bi vključeval le velikih onesnaževalcev. Tak razširjen trg ogljika znotraj Slovenije bi bil po pojasnilih Stritiha prostovoljen in boljša rešitev kot kupovanje pravic do izpustov v tujini, saj bi se denar vrtel znotraj države.
Pri pripravi predloga zakona so se na službi zgledovali po britanskem zakonu, ki je edini tovrstni v EU-ju. Slovenija naj bi bila tako ena prvih držav članic Unije, ki bo podnebni zakon sprejela. Lidija Živčič iz Društva za sonaravni razvoj Focus je ob tem dodala, da je to mogoče res, vendar pa so se dejavnosti pri pripravi zakonodaje začele že v številnih državah. Ker si okoljevarstvene organizacije želijo kakovosten zakon, opozarjajo, da niti ni treba preveč hiteti.
Pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb, ki bo v soboto, je agencija za okolje izdala posebno publikacijo v zvezi s tem. Kot je na predstavitvi med drugim povedala meteorologinja Tanja Cegnar, lokalno zelo spreminjamo podnebje, in sicer z infrastrukturo in namenskim prostorskim načrtovanjem. Vse to ima za posledico višje temperature, več toplih dni in manjšo snežno odejo po nižinah.
Na Arsu opažajo tudi naraščanje padavin jeseni in upad v preostalih sezonah. Zato se spreminja tudi rečni režim: spomladi in poleti se dogajajo suše, jeseni pa so vodotoki visoki.
Suše so pri nas po besedah Cegnarjeve vse pogostejše, zaradi česar se niža tudi kakovost podtalnice.
V prihodnje lahko pričakujemo tudi več izrednih vremenskih dogodkov.
Kjotskih standardov ne bomo dosegli
Služba za podnebne spremembe je pripravila tudi poročilo, kako naša država znižuje izpuste toplogrednih plinov v okviru kjotskega protokola. Trenutna ocena je še vedno, da Slovenija svojih zavez po kjotskem protokolu ne bo uresničila v celoti, bo pa na svetovnem trgu morala po zdajšnjih podatkih kupiti precej manj t. i. pravic do izpustov, kot je bilo predvideno. Če se je lani govorilo o 80 milijonih evrov, je zdajšnja ocena okoli 20 milijonov.
To je še zelo negotova ocena, ki sicer že upošteva znižanje izpustov zaradi krize, a obenem temelji na predpostavki, da se bodo izpusti začeli znova povečevati. Kakšna bo cena pravic, bo znano šele po letu 2012, ko jih bo država tudi kupila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje