Kmetijska ministrica je dopoldne obiskala območje Ormoža, ki ga je v nedeljo precej prizadelo hudo neurje s točo in vetrom. Med drugim si je ogledala posledice ujme v gozdovih, pa tudi na nekaterih prizadetih kmetijah. Po njenih besedah je zdaj ključno, da lastniki gozdov čim prej začnejo sanacijo, saj je med padlimi drevesi tudi kar nekaj iglavcev, ki bi jim sicer grozila nevarnost podlubnika in njegovo širjenje tudi na zdrava drevesa.

Glede pomoči je povedala, da je še vedno na voljo kar nekaj sredstev iz naslova ukrepov razvoja podeželja, tudi za obnovo gozdov po opravljeni sanaciji, zato bodo takoj začeli obveščati o tem, da je te ukrepe še mogoče izkoristiti. "Po dokončni oceni škode bomo preverili tudi druge možnosti, če bo treba pomagati še s kakšnimi drugimi ukrepi," je dejala ministrica.

Tudi na kmetijskih površinah je škoda precejšnja, saj je samo na ormoškem območju poškodovanih okoli 600 hektarjev površin, največ v vinogradih. Odstotek poškodovanih površin se razlikuje in se giblje med 30 in 90 odstotki poškodovanih vinogradov, pri čemer ne gre zgolj za škodo na pridelku, pač pa je marsikje poškodovana celotna trta.

Velik del poškodovanih vinogradov je v upravljanju ene največjih slovenskih vinskih kleti Puklavec Family Wines, nekaj pa jih je tudi v lasti manjših zasebnih vinogradnikov. Ti ne bodo velikega izpada prihodka utrpeli le letos, pač pa se bodo zaradi poškodovane trte finančne posledice poznale tudi v naslednjem ali celo naslednjih dveh letih. "Ta trenutek še nimamo niti uradnih ocen škode, šele takrat bomo lahko povedali, s kakšnimi ukrepi jim lahko na pomoč priskoči tudi država," je še dodala Pivčeva.

V ormoški kleti ostali brez polovice pridelka

Po besedah direktorja ormoške vinske kleti Mitja Herge so se po dveh dneh popisovanja škode potrdile najhujše ocene, da so ostali brez polovice letošnjega pridelka. Ob tem je treba upoštevati, da so uničene trte, kar bo naslednje leto terjalo njihovo obnovo, to pa bo za vinogradnike zahtevna naloga tudi zaradi letošnje krize, povezane z epidemijo. Škodo je po njegovem mnenju težko oceniti v številkah, a polovica njihovega pridelka pomeni okoli 1800 ton grozdja oziroma okoli milijon evrov. "Vendar mi ne živimo od grozdja, pač pa od vina, zato bomo morali klet napolniti s pomočjo odkupa grozdja v drugih vinorodnih okolišev," je še dodal prvi mož kleti. V ponedeljek so že začeli trgati, čeprav so sprva to načrtovali precej pozneje.

Ormoški župan Danijel Vrbnjak je znova poudaril, da je občina po nedeljskem neurju zelo prizadeta, ne le na kmetijskih površinah, pač tudi na področju infrastrukture. Med drugim morajo čim hitreje sanirati streho osnovne šole v Veliki Nedelji, kjer so začetek pouka preložili na ponedeljek. Ob tem je bilo zaradi vetra odkritih še okoli 150 drugih objektov, poškodovanih je bilo precej avtomobilov. "Vesel sem, da je država z današnjim obiskom pokazala, da se zaveda posledic v naši občini. Sami namreč ne zmoremo pokriti škode, prav tako ne kmetje. Zato upamo, da bomo od države dobili neko pomoč, s katero bomo ljudem lahko pomagali pri sanaciji. Upamo, da čim prej," je dejal Vrbnjak.

Sevnica: Samo na kmetijskih površinah za milijon evrov škode

Nadaljujejo se tudi dejavnosti za odpravo posledic nedeljskega neurja na območju sevniške občine. Kot so sporočili z občine, je že jasno, da je škoda bistveno višja od prve, grobe ocene. V torek so si namreč predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in občine ogledali kmetije na območju Leskovca v Podborštu, Loke, Brega in Šmarčne in ugotovili, da je zgolj škode na kmetijskih površinah več kot za milijon evrov – ocena pa še ni dokončna.

Še večja je škoda na objektih. "Po zadnjih podatkih je bilo poškodovanih več kot dvesto objektov, predvsem ostrešij in nadstreškov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, več javnih objektov, velika je škoda na fasadah, oknih, avtomobilih," so zapisali na občini in dodali, da trenutno skupno škodo ocenjujejo na več kot tri milijone evrov, zato pričakujejo, da bo vlada izdala sklep o razglasitvi naravne nesreče.

Vetrolom na Gorenjskem: Podrlo za 8000 kubičnih metrov dreves

Pivčeva je obiskala tudi Pokljuko, kjer si je ogledala posledice nedeljskega vetroloma. Vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek je pojasnil, da je nedeljsko neurje na njihovem območju podrlo za 8000 kubičnih metrov dreves, od tega 5000 na Pokljuki, kjer je veter podrl starejše smrekove sestoje, ki jih je prizadel že lubadar in so bili zaradi tega nestabilni. Preostanek podrtih dreves je razpršen po širšem območju Bohinja, Jelovice in Karavank.

"Naši gozdovi so še vedno ogroženi, saj je lubadar na izredno visokem nivoju in vsa ta dodatna podrta drevesa predstavljajo novo hrano, na kateri se bo lahko razmnožil za naslednje leto," je izpostavil Avsenek in dodal, da je zato ključno podrto drevje čim prej sanirati, ga še pred zimo pospraviti in s tem preprečiti nadaljnje širjenje lubadarja.

Ob tem je opozoril, da vsakoletni vetrolomi predstavljajo strokovni problem, saj praktično celoten možni posek podre že veter, namesto da bi izvajali strokovno sečnjo, ki bi bila tudi gojitveni ukrep. "Takšne ujme, kot je bila v nedeljo, imamo mi praktično vsako leto. Vetrolomi in pozimi snegolomi so postali taka stalnica, da delamo samo še to in da nekega načrtnega gospodarjenja žal ni več," je opozoril.