Župan Saša Arsenovič se je ob ogledu posledic na terenu zahvalil vsem, ki so posredovali. "Narava nam je lani dala izzive s sušo, letos je vode preveč," je dejal župan med ogledom posledic neurja v Kamniški in Bresterniški grabi, ki sta med najbolj prizadetimi območji.

Nenadno močno deževje, ponekod tudi s točo in močnimi sunki vetra, je namreč zajelo predvsem severno in zahodno obrobje mestne občine. V Kamniški grabi je deroča voda močno poškodovala cesto, ki je trenutno gradbišče, v Bresterniški grabi pa je odnesla tudi dele asfaltiranih površin. "V Kamniški grabi poteka izgradnja kanalizacije. Na srečo še ni prišlo do asfaltiranja gradbišča, saj bi bila potem škoda še večja," je v izjavi za medije povedal podžupan Samo Peter Medved.

Sorodna novica V neurju na širšem območju Maribora poplavilo ceste in kleti, sprožili so se novi plazovi

Direktor Gasilske brigade Maribor Aleš Ciringer je pojasnil, da je bila aktivirana celotna javna gasilska služba. Na telefonsko številko 112 so v eni uri prejeli približno 60 klicev, predvsem je šlo za težave, ko je meteorna voda zalila kleti stanovanjskih objektov, zato so imeli gasilci veliko dela s črpanjem vode iz teh prostorov. Obenem so odstranjevali drevesa, ki so se zaradi vetra podrla na ceste.

Sprožilo se je najmanj 11 novih zemeljskih plazov, medtem ko jih je nekaj aktivnih še od deževja prejšnji teden. "Najmanj 150 gasilcev je bilo na delu, ob tem pa še ekipe, vključene v sistem civilne zaščite, ki so z gradbenimi stroji pomagale pri odpravljanju posledic neurja," je povedal Ciringer.

Nevarnost plazov

"Tudi danes se še ogromno stvari ureja, da bomo omogočili dostop do objektov. Morda je še kakšna stavba v tem trenutku nedostopna čisto do dvorišča, vendar verjamem, da nam bo to v prihodnjih urah uspelo," je povedal Robič. "Nevarnost plazov se sicer še ni umirila, a upamo, da se ne bodo dodatno sprožali," je dodal.

Zahvalil se je občankam in občanom, ki so tudi sami poprijeli za lopate in pomagali pri sproščanju poti vodi. "Ob tem pa poziv, da smo v času, ko ni visokih voda, premišljeni in sprostimo prepuste. Da mislimo na to, kaj nam lahko narava z večjo količino vode povzroči. Torej da uredimo okolico svojega domovanja, da uredimo širše bivalno okolje," je še povedal Ciringer.

Kaj bi morala postoriti država

Podžupan Medved je opozoril, da imajo na cestah ob vodotokih velikokrat težave. "Vodotok je v upravljanju direkcije za vode, lokalne ceste pa v upravljanju mestne občine in vsak bi moral narediti svoje," je povedal in pozval državo k boljšemu vzdrževanju vodotokov. "Treba bi bilo povečati državna sredstva za ta namen in vzdrževati in upravljati vodotoke temu primerno, kar narekujejo podnebne spremembe," je dejal.

Župan Arsenovič pa je pozval državo k obljubljeni nadgradnji izobraževalnega centra za zaščito in reševanje v Pekrah. "Projekt se je začel in upam, da bo v tem mandatu tudi izveden. Podnebne spremembe so tukaj, na to se bo treba odzivati in predpogoj za to je možnost, da se imaš kje učiti," je dejal.