Visoka plima v Izoli 13. novembra 2019. Foto: Komunala Izola
Visoka plima v Izoli 13. novembra 2019. Foto: Komunala Izola
Možnost večjih poplav v noči na soboto

V istem času so se sešteli trije pomembni dejavniki, ki vplivajo na gladino morja: močan jugo v Jadranu, znižanje zračnega tlaka in visoka astronomska plima zaradi polne lune. Vse to se je združilo v torek zvečer.

Kakšno pa je stanje voda drugod po državi? Reke se postopno umirjajo, po večjem delu države so že začele upadati, je za TV Slovenija povedal hidrolog Janez Polajnar. Naraščajo še Sava v srednjem in spodnjem toku, v Zasavju lahko poplavi na izpostavljenih mestih oziroma se tam tudi razlije, prav tako Vipava v spodnjem toku. Na nekaterih mestih se razlivajo tudi manjše kraške reke, predvsem na Notranjskem, in Ljubljanica na Ljubljanskem barju. Tudi že ojezerjene površine na notranjskih poljih se postopno povečujejo.

Deževje se napoveduje tudi za prihodnje dni. Razmere se bodo prehodno umirile v četrtek, deloma tudi v petek. V noči na soboto in v soboto pa pričakujejo vnovičen porast, morda celo močnejši porast vodotokov kot te dni. V tem času zlasti v zahodni in srednji Sloveniji pričakujejo poplavljanje številnih rek. Znova se bo dvignila tudi gladina morja, zlasti v petek ob jutranji plimi, lahko tudi do podobne ravni kot tokrat.

Simulacije in modeli za zdaj kažejo, da bo v noči na soboto v nekaterih delih, zlasti manjših vodotokov, v Škofjeloškem hribovju, ponekod na Gorenjskem in ponekod v osrednji Sloveniji, prišlo tudi do silovitejših poplav.

Skupno so gasilci opravili okoli 60 intervencij, je ocenil vodja koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje Rok Kamenšek.

Visoko plimovanje morja je najhuje prizadelo Izolo in Piran, kjer je voda segala skoraj do pasu, je povedal Kamenšek. "V Kopru, razen nekaj poplavljenih stanovanj oz. kletnih prostorov, večjih težav niso imeli. Je pa poplavilo koprsko promenado in staro Semedelsko cesto ter carinski pomol pred upravo za pomorstvo," je pojasnil in dodal, da so gasilci koprske gasilske brigade ponoči opravili več intervencij.

"Gasilci še vedno intervenirajo oz. prečrpavajo vodo, ker je marsikdo prišel v službo, kjer so vidne posledice noči," je dejal. Kamenšek je ob tem pozval prebivalce k samozaščitnemu ravnanju s protipoplavnimi vrečami ali na kakšen drug način, ki bi preprečil vodi, da vdre v objekte. Prav tako naj spremljajo navodila pristojnih organov in medijske informacije. V Piranu in Izoli so vse jutro delili protipoplavne vreče prebivalcem, ki so jih postavljali na najbolj ogrožene dele hiš.

Koper: Večjih intervencij ni bilo

V Kopru po informacijah mestne občine večjih intervencij zaradi visokega plimovanja in deževja ni bilo. Dežurna služba Marjetice Koper in občinska služba za zaščito in reševanje sta bili v pripravljenosti ter sta v večernih urah na terenu spremljali stanje, vendar z izjemo zalivanja nižjih predelov obale na Semedelski cesti, mandraču in Ukmarjevem trgu niso zaznali večjih posebnosti. Pričakovano je zalilo podhod pod hitro cesto v Semedeli "za Slavnikom" in manjši podhod ob semedelskem mandraču, ki sta v depresiji. Služba Marjetice Koper je na terenu in čisti jaške meteorne kanalizacije ter obcestne jarke, ki težko požirajo.

Kot so še navedli na občini, pri njih tudi sicer ob povečanem deževju in visokem plimovanju praviloma ne prihaja do večjih težav, saj so na občini že ob obnovi obalnega dela z dvigom za v povprečju okoli 60 centimetrov poskrbeli za poplavno varnost. Prav tako občina redno čisti, obnavlja in vzdržuje vodotoke, kanale in hudournike, s tem pa onemogoča, da bi meteorna in druga voda prelivala brežine in poplavljala nižje ležeča območja.

Visoke vode po državi

Piran: Prebivalcem brezplačne vreče

Poveljnik civilne zaščite Egon Štibilj je pojasnil, da se stanje v mestu umirja, voda pa upada s poplavljenih območij, čeprav je velik del Pirana zjutraj še enkrat poplavilo. Pod vodo je bilo tudi širše območje Tartinijevega trga.

Visoke plime, kakršnim smo te dni priča na Jadranu, tudi ob slovenski obali, niso pogoste, se pa dogajajo, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal dežurni vremenoslovec na Arsu Andrej Velkavrh. Kot je pojasnil, nastanejo, če sovpade več dejavnikov. Tako ekstremnih pojavov ne bi pripisal podnebnim spremembam, bi pa zaradi njih taki pojavi lahko postali pogostejši, je menil.

Kljub temu voda ni bila tako visoka kot ponoči. Štibilj je ob tem ocenil, da se bodo morali tudi krajani sami bolje zaščititi. Kot je spomnil, so včasih v Piranu vse hiše ob obali imele na vhodnih vratih deske, za katerimi so bile vreče peska, s čimer so se zaščitili pred poplavami: "Danes bi morali to spet delati. Ko enkrat voda pride v notranjost, ni več kaj narediti."

Točne ocene o številu zalitih objektov še ni, a Štibilj ocenjuje, da so bili gasilci ponoči na več kot 30 intervencijah. "Najbrž je voda poplavila kakšnih sto objektov," je dejal. Štibilj je tudi opozoril, da se v petek napoveduje znova poslabšanje vremena z obilnim deževjem in južnim vetrom. Vse prebivalce sicer pred gasilskim društvom v Piranu in v središču Sečovelj čakajo brezplačne protipoplavne vreče.

V Izoli je bilo najhuje v torek zvečer

V Izoli je v torek morje začelo prestopati bregove okoli 20.30, najhuje pa je bilo okoli 22. ure, je povedala Martina Miklavčič Šumanski z izolske občine. Poplavilo je Sončno nabrežje, Veliki trg in Ljubljansko ulico ter tudi carinski pomol v celoti. "Ponekod je bila voda visoka tudi meter," je dodala.

Na terenu je bilo od 25 do 30 gasilcev iz koprske poklicne brigade in gasilskih društev iz Izole in Kort, pomagalo pa je še okoli deset delavcev Komunale Izola kot tudi nekateri zaposleni v občinski upravi na čelu z županom. Po 23. uri je voda upadla in se je začelo črpanje vode iz objektov, pri čemer so pristojni dobili okoli 30 klicev občanov. Danes dopoldne je za kratek čas spet poplavilo del Sončnega nabrežja in Manziolijevega trga, a se je voda do poldneva že umaknila.

Kot je poudarila Miklavčič Šumanskijeva, so občane že v torek opozorili, naj umaknejo avtomobile z najbolj ogroženih območij. Sicer pa so ponoči in danes čez dan pripeljali več pošiljk protipoplavnih vreč. Izolane so pri tem pozvali, naj si postavijo lesene pregrade in jih obložijo z vrečami. Večjo količino vreč so prebivalcem delili že ob zadnjem večjem neurju, po potrebi pa prebivalci lahko vreče dobijo tudi na komunali.

Po podatkih agencije za okolje je bila torkova najvišja zaznana višina morja na merilni postaji v Kopru 373 centimetrov in s tem druga najvišja od leta 1961 dalje. Najvišja višina v tem obdobju je bila novembra 1969, in sicer 394 centimetrov.


Piran ponoči in zgodaj zjutraj:

Poplavljene Sečoveljske soline

Padavine zadnjih dni in izredno plimovanje so prizadeli tudi Sečoveljske soline, ki ležijo v rahli depresiji. Kot pojasnjuje Dario Sau, odgovorni za pridelavo soli, so morali prekiniti vsa dela, saj so soline skoraj v celoti poplavljene. Eno od skladišč pa se je v torek znašlo sredi vode, zato so zaposleni v pripravljenosti, da preprečijo še večjo škodo.

Sorodna novica V Benetkah najvišja raven vode v več kot 50 letih

Trenutno vode ne morejo odvajati iz solnih polj s prečrpavanjem, saj odtoki njihovih črpalk ležijo prenizko, da bi premagali višinsko razliko. Voda ne more odteči niti prek prostega pada, saj je gladina morja previsoka. Voda se je delno pretakala celo tam, kjer so pred časom obnovili nasipe in jih preventivno dvignili na "raven stoletnih voda". Kot je ocenil Sau, tako visoke plime v Sečoveljskih solinah ne pomnijo vsaj deset let.

Dodal je, da v nasprotju s torkom danes vsaj ne piha jugo, zato pa zaposlene skrbijo nove padavine, ki so napovedane za prihodnje dni. V vsakem primeru pa jim bo sanacija stanja, če jim bo vreme še naprej nagajalo, vzela kar nekaj časa.

Čabranka in Kolpa prestopili bregove
Po poplavah mirna noč, a ne za dolgo

Vremenska napoved
Zvečer bodo padavine od juga povsod ponehale. Na Primorskem bo ponoči zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 5, ob morju okoli 9, v nekaterih alpskih dolinah pa malo pod 0 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh agencije za okolje.
Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Proti večeru bo ponekod na jugu znova začelo rahlo deževati. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 15 stopinj Celzija.

Obeti: v petek bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji deževalo. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno in večinoma suho. Ob morju bo pihal zmeren, občasno okrepljen jugo, ponekod drugod jugovzhodni veter. Malo topleje bo. V noči na soboto se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. V soboto bo oblačno z občasnim dežjem.

Vremenska slika: ciklon z vremensko fronto se čez Slovenijo pomika proti severovzhodu nad srednjo Evropo. Z južnimi vetrovi k nam doteka zelo vlažen zrak.

Napoved za sosednje pokrajine: jutri bo zmerno do pretežno oblačno, v krajih zahodno in severno od nas sprva delno jasno. Popoldne se bodo nad Jadranom in sosednjimi pokrajinami Hrvaške začele pojavljati krajevne padavine. V Kvarnerju bo pihala šibka burja.