V prvih dveh tretjinah septembra je prav tako padlo povečini od 200 do 350 litrov dežja na kvadratni meter, kar je od dva- do trikratnik povprečne celomesečne količine, je sporočila Agencija za okolje (Arso).

Na Kredarici so 3. septembra izmerili devet centimetrov debelo snežno odejo, 19. septembra pa so poročali že 80 centimetrih snega.

Tudi ozračje je hladno bolj kot sicer - temperature so v letošnjem septembru nižje, to pa je po januarju šele drugi letošnji mesec s podpovprečnimi temperaturami, je sporočil Arso.

Oblačnost, deževje, nizke temperature
Večina države bo v letošnjem septembru deležna tudi najmanj sončnih ur v zadnjih 50 letih, kažejo podatki Arsa. Kot je za STA povedala dežurna vremenoslovka Veronika Hladnik, so se najnižje vrednosti sončnih ur v zadnjih 50 letih gibale pri 100 urah na mesec.

Vremenoslovci zdaj čakajo na sončne ure v zadnjih dneh tega meseca, saj bodo točne številke znane na začetku oktobra. "Zdaj pa za celo Slovenijo, celo za območje ob morju, kaže na rekordno nizke vrednosti," je dodala Hladnikova.

Najmanj sonca so v tem mesecu videli prebivalci v notranjosti Slovenije. "Glede na veliko deževnih dni je to neka logična posledica. Je pa res redkost, da ima september toliko deževnih in toliko oblačnih dni," je še dodala Veronika Hladnik. September bo tudi po deževnih dneh blizu najvišjih vrednosti.

V petek in soboto vsi na sonce!
Na Arsu za petek in soboto vendarle napovedujejo nekaj sončnega vremena. V nedeljo kaže na suho in deloma sončno vreme, dopoldne bo po nižinah megla.

V ponedeljek se bo od zahoda pooblačilo in popoldne bodo na zahodu že občasne padavine. V torek bo deževno, nato se bo verjetnost za padavine predvidoma zmanjšala.

Vročina, naš vsakdan
Svetovna temperatura je leta 2016 sicer že tretje leto zapored dosegla nov rekord. Povprečna temperatura je bila za 0,04 stopinje Celzija višja kot leta 2015 in skoraj stopinjo višja od povprečja v 20. stoletju.

Tudi prva polovica leta 2017 je bila druga najbolj vroča v več kot 130-letni zgodovini meritev, saj je bila povprečna temperatura Zemlje med januarjem in junijem 14,4 stopinje Celzija, kar je 0,9 stopinje nad povprečjem 20. stoletja.

Avgusta je večji del Evrope, tudi Slovenijo, zajel vročinski val, ki so ga v južnih delih celine poimenovali Lucifer. Na takšne pojave se bo treba navaditi, svarijo vremenoslovci, ki so dejali, da so vročinski valovi danes vsaj štirikrat pogostejši, kot so bili pred stotimi leti. Do leta 2050 bodo v južni Evropi običajni vročinski valovi, med katerimi se bo temperatura povzpela do 40 stopinj Celzija in več. Strokovnjaki zato opozarjajo, da se mora Evropa čim prej pripraviti na takšne razmere.