V Benetkah so v torek zvečer zaznali najvišjo gladino morja v mestu v zadnjih 50 letih, 187 centimetrov. Voda je vdrla v številne zgradbe, tudi baziliko svetega Marka.

Benečane so danes spet prebudile sirene, ki opozarjajo pred novim visokim plimovanjem. Gladina morja naj bi zvečer po napovedih znova presegla 130 centimetrov, kar je dovolj, da bo mesto spet pod vodo.

Benetke je ob tem obiskal premier Giuseppe Conte, ki je poplave označil "udarec v srce države" in napovedal takojšnjo finančno pomoč za Benečane. Zasebnikom bodo nudili odškodnine do največ 5.000 evrov, lastnikom trgovin pa do 20.000 evrov. Vlada je na današnji seji odobrila 20 milijonov evrov za najnujnejše intervencije.

Med drugim so v prvih odzivih podprli čimprejšnjo izgradnjo zaščitnega jeza (t. i. Mose), ki naj bi ga sestavljalo 78 pregrad, širokih 20 metrov in visokih 28 metrov, nameščene pa bodo na morsko dno.

"Benetke na kolenih"

Pristojne službe so danes ocenjevale razsežnost škode na beneških kulturnih spomenikih, med drugim na baziliki sv. Marka, kjer je voda vdrla v kripto, del mozaikov pa je odplaknilo v kanalizacijo.

"Benetke so na kolenih," je dejal župan Luigi Brugnaro, ki škodo ocenjuje za več sto milijonov evrov. Številni muzeji tudi danes ostajajo zaprti za javnost, je pa svoja vrata spet odprl beneški bienale, ki bo odprt še do 24. novembra.

Župan krivi podnebne spremembe

V Benetkah, kjer živi okoli 50.000 ljudi, letno pa mesto obišče okoli 36 milijonov turistov, so že v torek zvečer namerili najvišjo gladino morja v mestu v zadnjih 50 letih. Pod vodo je bilo 80 odstotkov mesta. Voda je vdrla v številne stavbe, tudi v pomembne kulturne ustanove. Zaradi močnih sunkov vetra je ponoči s privezov pometalo gondole in čolne.

Ogrožena je tudi redka beneška avtohtona vinska trta dorona, ki raste v Venissinem, hektar velikem vinogradu na Mazzorbu. Vinograd je bil popolnoma pod vodo in vedno se poraja vprašanje, koliko natrija v zemlji lahko vinograd prenese. Ali bo trta preživela, bo znano šele spomladi.

Župan Brugnaro za katastrofo krivi podnebne spremembe in znanstveniki se z njim strinjajo. Prav podnebne spremembe naj bi bile krive za vse pogostejše in vse silovitejše naravne katastrofe po svetu, vključno s požari na zahodu Avstralije in celo s kugo na Kitajskem.

Od leta 2016 dalje deli Novega Južnega Walesa in Queenslanda trpijo sušo, za katero avstralski meteorološki zavod krivi – vsaj delno – višje temperature morja, ki da vplivajo na vzorce padavin. Za nameček pa se je v zadnjem stoletju ogrela tudi temperatura zraka, zaradi česar so suša in požari še silovitejši.

Politično vroča tema

A povezava med podnebnimi spremembami in ekstremnimi vremenskimi pojavi je v Avstraliji politično skrajno občutljiva točka.

Vlada, ki podpira rudarsko industrijo, namreč navaja, da bi radikalnejše okoljevarstvene akcije škodile avstralskemu gospodarstvu. To stališče najbolj škodi avstralskim tihomorskim otoškim sosedam, ki so še posebej dovzetne za toplejše vreme in naraščajočo gladino morja, piše Reuters.

Po svetu se je zaskrbljenost glede učinkovitega okoljskega ukrepanja okrepila, odkar je predsednik ZDA Donald Trump odstopil od pariškega podnebnega sporazuma. Trump in brazilski predsednik Jair Bolsonaro sta med redkimi svetovnimi voditelji, ki kljub uničujočim požarom v njunih državah javno izražajo dvom o podnebnih spremembah.

In medtem ko se politiki pričkajo, znanstveniki svarijo tudi pred uničujočimi posledicami toplejšega podnebja na zdravje. Zdravstvena revija The Lancet je ta teden objavila raziskavo, v kateri so navedli, da podnebne spremembe z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi in vse hujšim onesnaženjem ozračja že škodijo zdravju ljudi, še posebej otrok.