Nevihtno dogajanje ob hladni vremenski fronti, ki se je spustila čez severno mejo, je proti večeru zajelo severozahodni del Slovenije, nevihte pa so nekaj nevšečnosti povzročile tudi na vzhodu. Ponekod so znova na delu gasilci.
Pas neviht, ki je zajel državo, so spremljalinnalivi, močnejši sunki vetra, krajevno pa tudi toča, ki je po poročanju portala Neurje.si padala v Šmarju pri Jelšah.
Tornado v Ilirski Bistrici
V Ilirski Bistrici pa se je nekaj čez 20. uro razvil tornado, je na Facebooku objavil Arso. "Vidi se razmeroma širok vrtinec, znotraj katerega so tudi zelo močni, a majhni vrtinci, ki imajo premer le nekaj metrov. Na srečo je pojav trajal le nekaj minut. Številne intervencije v zadnji uri na območju Ilirske Bistrice nakazujejo na kar nekaj škode," so zapisali.
Hitrost vetra je bila več kot 100 kilometrov na uro, tornado pa je divjal v okolici poseljenega območja, zato bi znala nastati večja gmotna škoda. Prve fotografije razkritih streh so se že pojavile. Na postaji Koseze pri Ilirski Bistrici je bil najmočnejši izmerjen sunek vetra s kar 107 kilometri na uro. Na terenu so gasilci vseh gasilskih društev v občini Ilirska Bistrica, člani območnega štaba Civilne zaščite Ilirska Bistrica ter delavci Cestnega podjetja Koper in Elektra Primorska.
"Odkrilo je najmanj šest ostrešij, ne odkrilo, nekatere je popolnoma odneslo s konstrukcijo vred. Bojim pa se, da bo poškodovanih veliko več hiš, kar bodo žal prebivalci opazili proti jutru," je v Odmevih povedal vodja civilne zaščite Srečko Šestan. Škoda bo velika, cesta Ilirska Bistrica–Reka je še vedno zaprta, saj je na cesto padlo veliko dreves, je pa že urejen obvoz. Intervencijske enote so na terenu in s folijo prekrivajo strehe, je še pojasnil.
Kasneje je za POP TV povedal, da so štiri hiše popolnoma odkrite, odtrgana so torej tudi ostrešja. Njihove prebivalce so že evakuirali. Po do zdaj ugotovljeni škodi naj bi bilo poškodovanih 11 streh.
Velkavrh: Tornado na Slovenskem je redek, ne pa nov pojav
"Vodna tromba oziroma tornado je nevihtni pojav, do katerega pride, če je nevihta dovolj močna. Vrtinec se razvije iz baze nevihtnega oblaka, ki ima že sama neke svoje rotacije," je za STA povedal dežurni meteorolog na Arsu Andrej Velkavrh. Dejal je, da vrtinec, ki se pojavi nad morjem, imenujemo vodna tromba, tistemu na kopnem pa pravimo tornado ali vrtinec, odvisno od jakosti in intenzitete pojava.
"Pri nas to seveda ni pogost pojav, se pa pojavi na vsake toliko časa. Tornado, ki smo mu bili priča v 70. letih prejšnjega stoletja, je od Hotedršice proti Vrhniki naredil kar precej škode," je povedal Velkavrh. Omenil je tudi tornado, ki je leta 2008 pri prelazu Črnivec nad Kamnikom uničil kar dobršen del gozdne površine.
Močan veter in obilne padavine
Obilne padavine ponekod spremlja tudi močan veter, v Rogaški Slatini je bil v zadnji uri izmerjen sunek vetra s hitrostjo 53 kilometrov na uro.
Zaradi neviht so v nekaj občinah posredovali tudi gasilci, med drugim so na pomoč priskočili tudi na Bledu, v Tržiču, Radovljici, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Dupleku in Murski Soboti.
Na turistični vlakec padlo drevo
Na Gorenjskem se je razbesnelo močno neurje, ki je na Bledu pri hotelu Toplice na turistični vlakec, na katerem so bili poleg voznika še štirje potniki, podrlo drevo. K sreči ni bil nihče poškodovan, je poročala TV Slovenija.
Blejski policisti so bili okoli 18.30 obveščeni, da je v neurju na Bledu vozniku cestnega turističnega vlaka med vožnjo po Cesti svobode na vlak padlo drevo. Na vlaku so bili še štirje odrasli potniki, a nihče ni bil poškodovan. Nastala je zgolj materialna škoda na vlakcu. Gasilci so podrto drevo požagali in odpravili posledice. Cesta je bila med odpravljanjem posledic zaprta za ves promet dobro uro, so sporočili policisti.
Tudi v okolici Benetk tornadna supercelica
Portal Neurje.si poroča tudi, da se je v okolici Benetk razvila tornadna supercelica.
Vremenska napoved
"Nad Alpami je že hladna vremenska fronta, ki nas bo prešla zvečer oziroma v prvem delu noči na sredo," je za Radio Slovenija povedala vremenoslovka Veronika Hladnik Zakotnik. "Jutro je še najbolj mirno, dopoldne oziroma sredi dneva bodo že nastale kakšne manjše plohe in nevihte. Ampak tega se nam ni treba bati. Glavnina burnejšega dogajanja bo zvečer in v prvem delu noči, torej nekje med šesto in polnočjo. Prehod fronte bo precej hiter, zato bodo verjetno nastali močnejši sunki vetra, ob prehodu fronte klasično nalivi in krajevno lahko ponekod tudi toča. Zato smo spet izdali oranžno opozorilo za vso državo. Je pa res, da bo prehod te fronte hiter, tako da se bo že v prvi polovici noči vreme umirilo."
Kako bo v prihodnjih dneh
"Jutri nas čaka bolj prijeten dan," je nadaljevala Arsova vremenoslovka. "Zjutraj bo nekaj megle, čez dan pa večinoma sončno in brez padavin. Temperature bodo danes dosegle okoli 31 stopinj Celzija, najvišje bodo na jugovzhodu države, drugje nekaj stopinj hladneje, večinoma med 24 in 28 stopinjami Celzija, le na Primorskem do 30. Četrtek bo, kot kaže, najtoplejši dan tega tedna, najvišje temperature bodo do 32 stopinj Celzija. Znova bomo dobili nekaj jugozahodnega vetra. Dopoldne bo še precej jasno, popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo nadaljevale v noč na petek, večji del petka in še do sobotnega jutra. Petek bo najbolj oblačen, pogoste bodo krajevne plohe in nevihte, vse od zgodnjih jutranjih ur in do noči. V soboto v popoldanskem času se bo vreme umirilo. Nedelja prinaša bolj optimističen, sončen, suh dan. Temperature bodo v petek s prehodom vremenske fronte okoli 22, v soboto okoli 24, v nedeljo pa okoli 26, 27 stopinj Celzija."
Škodo še kar odpravljajo
Pristojne službe še vedno odstranjujejo posledice neurij izpred nekaj dni. Ta so v zadnjih tednih škodo povzročala po vsej Sloveniji. Močan veter je podiral drevesa in odkrival strehe, meteorna voda pa je zalivala objekte.
Julij nadpovprečno moker
Julij je bil zlasti na severu države nadpovprečno namočen, ponekod je padla tudi dvakratna povprečna količina padavin, kažejo podatki Arsa. Krajevnih neviht ni bilo toliko kot običajno v tem času, ampak veliko intenzivnih vremenskih procesov, ki so zajeli večji del države, je za STA pojasnila Veronika Hladnik Zakotnik.
Julijsko povprečje padavin v Sloveniji znaša med 120 in 150 litri na kvadratni meter oziroma nekoliko več na območjih gorskih merilnih postaj, tokrat pa je v juliju ponekod padlo več kot 300 oziroma celo do 400 litrov, kar kaže na izjemno namočenost.
Vse podatke z opazovalnih postaj po Sloveniji za julij po njenih pojasnilih še zbirajo, tako da bo končno poročilo pripravljeno v prihodnjih dneh. Iz za zdaj znanih podatkov pa je razvidno, da je bil julij kljub nadpovprečnim padavinam približno povprečno osončen, tudi temperature niso bile nižje od povprečja.
Po navedbah Veronike Hladnik Zakotnik tako ne gre za to, da bi bili dnevi oblačni in bi bilo zaradi tega več padavin. Prehodi front so bili namreč pogosto v večernem in nočnem času, padavine pa so ob prehodih front zajele večji del države, je pojasnila razloge za nadpovprečno visoke številke.
Tako je bistveno več padavin, skoraj trikrat toliko kot v 30-letnem povprečju, padlo v Cerknem, Mežici in v Velenju. V Cerknem so julija celo presegli mejo 400 litrov padavin na kvadratni meter, je razvidno iz podatkov, ki jih je Arso objavil na Facebooku.
V Ljubljani v juliju povprečno pade 122 litrov padavin na kvadratni meter, tokratni julij pa jih je padlo 260. Ob tem je bila povprečna temperatura zraka višja od večletnega povprečja, število ur sončnega obsevanja pa enako.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje