Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so torkova neurja največ težav na Dolenjskem povzročila v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Semič, Straža, pa tudi na Štajerskem, in sicer v občinah Hoče - Slivnica, Lenart, Laško, Radenci, Sveta Ana, Lovrenc na Pohorju in Radlje ob Dravi.

^{Fotografija posledic neurja v Semiču}

Po doslej zbranih podatkih je bilo aktiviranih 22 gasilskih enot, od tega ena poklicna. Na terenu so bili tudi delavci cestnih in komunalnih služb ter vzdrževalci električnega in telefonskega omrežja.

V večini primerov je šlo za močan veter, ki je podrl večje število dreves in odkril nekaj ostrešij objektov. V naselju Podzemelj v občini Metlika je drevo padlo na streho gostilne, veter pa poškodoval ostrešje župnišča.

Meteorna voda je zalila nekaj kleti stanovanjskih objektov in garaž. V Semiču je voda zalila proizvodno halo podjetja Iskra, v Novem mestu v ulici Ob potoku pa kletne prostore internata.

Arso je za čas okoli 18. do blizu 24. ure izdal oranžno vremensko opozorilo za severovzhod Slovenije zaradi možnosti močnejših krajevnih neviht. Lokalno so možni močnejši nalivi s točo, močnejšim vetrom in udari strel, opozarja Arso. Nevihte se bodo ponekod nadaljevale v noč, v četrtek pa bo po napovedih dopoldne dokaj sončno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno, napovedujejo vremenoslovci na Arsu, ki je danes objavil delne in še ne povsem preverjene podatke o letošnji meteorološki pomladi, ki zajema mesece marec, april in maj.

Najvišje dnevne temperature bodo sicer od 25 do 30 stopinj Celzija.

"Nekoliko bolj stabilno bo, kot kaže, ob koncu tedna, ko se že v petek in soboto verjetnost ploh in neviht zmanjša, najbolj "visokopoletno vreme" pa pričakujemo v nedeljo in ponedeljek, ko neviht skorajda ne bo, se bo pa dvignila temperatura," je sicer zjutraj za Radio Slovenija pojasnil dežurni vremenoslovec Brane Gregorčič. Najvišje dnevne temperature med soboto in torkom bodo okoli ali malo nad 30 stopinj, navaja Agencija za okolje.

Nadpovprečno topla pomlad

Letošnja pomlad je bila na ravni države nadpovprečno topla, podpovprečno namočena in nadpovprečno osončena. Po sezonski statistiki temperature zraka in višine padavin na ravni države je bila zelo podobna pomladi leta 1968. Naslednja letošnji najbolj podobna pomlad je bila pomlad leta 2020.

Letošnjo pomlad je odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981-2010 na državni ravni znašal 0,5 stopinje Celzija, kar letošnjo pomlad uvršča med 20 najtoplejših od leta 1961. V tem obdobju sta bili najtoplejši pomladi v letih 2007 in 2017.

Padavin je bilo v letošnji pomladi podpovprečno, razen v delih Štajerske, na severu Prekmurja in v delih Bele krajine. Kazalnik višine padavin na ravni države je glede na referenčno obdobje 1981-2010 znašal 74 odstotkov, kar uvršča pomlad 2022 med sedem najbolj suhih od leta 1961. Najmanj je bila v tem obdobju namočena pomlad leta 2003 s kazalnikoma 46 odstotkov, kazalnik pod 70 odstotkov pa so imele še pomladi v letih 1993, 1997, 1968 in 1973.

Osončenost je bila v letošnji pomladi glede na primerjalno obdobje 1981-2010 nadpovprečna. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni je znašal okrog 126 odstotkov, kar letošnjo pomlad uvršča na drugo mesto med najbolj osončenimi od leta 1961. V tem obdobju je bila najbolj osončena pomlad leta 2011 s kazalnikom osončenosti 131 odstotkov, najmanj pa pomlad 1980, s kazalnikom 73 odstotkov. K osončenosti letošnje pomladi je relativno največ prispeval mesec marec, med drugim v današnji objavi še navaja Arso.