Žarnić se jim je ob tej priložnosti zahvalil za zelo dobro izpeljano akcijo, ki je bila zelo odmevna in koristna. "Mislim, da je to lepa pot naprej, in verjamem, da bo drugo leto odpadkov vsaj pol manj, če ne veliko manj," je prepričan minister.

Povedal je tudi, da si bo ministrstvo pri pripravi proračuna za prihodnje leto prizadevalo dobiti sredstva, ki bi pomagala pri takih aktivnostih. Dodal je tudi, da razmišljajo o tem, kako sankcionirati prihodnje poskuse nezakonitega odlaganja odpadkov. Več podrobnosti o morebitnih zakonskih spremembah ni želel izdati.

"Namesto za 700.000 evrov vse opravljeno hitro in zastonj"
Eden izmed vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu Janez Matos pa se je ob tem zahvalil vsem, ki so pomagali pri izdelavi prvega slovenskega registra divjih odlagališč, med drugim Zavodu za gozdove Slovenije, ki je popisal četrtino odlagališč v registru, ter lovcem, ribičem, policiji in civilni zaščiti. Opozoril je, da bi izdelava takega registra sicer lahko stala okoli 700.000 evrov in vzela štiri leta trdega dela, prosotovoljci pa so to opravili v nekaj mesecih in zastonj.

Matos je ob tem povedal še, da je delo treba nadaljevati, pri čemer je njihova vizija Slovenija brez divjih odlagališč do leta 2020.

Plut: V Sloveniji še precej več odlagališč
Dušan Plut z ljubljanske Filozofske fakultete pa je ob tem dejal, da je register okoli 13.000 divjih odlagališč šele začetek, saj bi bila, če bi uporabili drugačno metodologijo in v celoti preučili ozemlje Slovenije, ta številka vsaj trikrat večja.