Televizija Slovenija je v sredo poročala, da sta Lovska zveza Slovenije in zavod za gozdove opozorila, da so šele po objavi v uradnem listu izvedeli, da v novem zakonu o varstvu okolja, ki ga je še aktualni minister za okolje Andrej Vizjak oklical kar za okoljsko ustavo, ni več člena, ki določa, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države. Zakon o varstvu okolja je bil sprejet sredi marca, podprt pa je bil s 44 glasovi koalicijskih poslancev in dela opozicije, proti pa sta bila le dva glasova.

V prejšnjem zakonu o varstvu okolja je namreč 163. člen določal, da so "naravne dobrine v javni lasti ali v upravljanju države oziroma občine ali pod posebnim varstvom skladno z zakonom ter da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države". Tega lastninskega člena v novi okoljski ustavi ni.

Miha Marenče iz zavoda za gozdove je za TV Slovenija povedal: "V tem trenutku je divjad nikogaršnja last." Predsednik lovske zveze Lado Bradač pa: "Mi bomo tudi vložili amandma. Poskušali bomo s tem zakonom, ki se zdaj vlaga za odpravo teh stvari, ki so nastale v preteklosti, doseči, da se to ponovno vrne. Sam upam, da nam bo s tem predlogom uspelo, se pa postavlja potem tudi vprašanje: če divjad ni last države, zakaj potem lovci plačujemo koncesijo?"

Bradačeva napoved, da bodo lovci vložili amandma z zakonom proti škodljivim ukrepom oblasti, ki ga je predlagal Inštitut 8. marec, se sliši nekoliko nenavadno. Predsednik lovske zveze je namreč visok državni uradnik na ministrstvu za notranje zadeve oz. generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki je med drugim zadolžen za delovno usmerjanje in nadziranje policije. Na tej funkciji pa ga je obdržal sedanji notranji minister Aleš Hojs. Na drugi strani pa je dejstvo, kot opozarja lovska zveza, da je okoljsko ministrstvo brez mnenj strokovnjakov izločilo omenjeni člen iz zakona o varstvu narave.

Ob tem se pojavljajo namigi, da je s tem, ko država formalno ni več lastnica divjadi, odprta pot za zasebna lovišča v Sloveniji. Prav izbrisani člen zakona o varstvu okolja je bil leta 2006 predmet ustavne presoje na pobudo Združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije. Menili so, da zakon o varstvu okolja posega v lastninsko pravico lastnikov gozdov, ker določa, da je divjad državna lastnina. Ustavno sodišče pa je soglasno odločilo, da določba ni v neskladju v ustavo.

Kaj pomeni izbris lastništva iz okoljske ustave?

Kaj pomeni izbris lastništva dobrin in živali iz zakona varstvu okolja, nameravajo v okoljevarstvenih organizacijah Umanotera in Greenpeace še preučiti. Pravnica na Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) Senka Šifkovič, ki se ukvarja z varovanjem okolja, pa meni, da je morda izbris lastnine povezan tudi z najnovejšim stvarnopravnim zakonikom, sprejetim pred dvema letoma, ki določa: "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. Njihovo zaščito urejajo posebni zakoni." Čuteča živa bitja pa ne morejo biti lastnina.

Podobno meni tudi Nevenka Lukić Rojšek iz društva za dobrobit živali AniMa. Kot pravi, so se ob sprejemanju zakona o varstvu okolja ukvarjali z odstrelom 222 medvedov in tožbo na upravnem sodišču. Vendar se po njenih besedah že vrsto let pojavlja težnja, da bi se privatizirala lovišča. "Po našem mnenju gre za poskus privatizacije lovišč, da bi se prodajali trofeje in odlov. To so poskusili že spremembo zakona o lovstvu glede lovišč s posebnimi nameni, kar pa ni šlo skozi," je povedala za MMC.

Če živali, kot pravi, niso pod lastništvom ali skrbništvom države, lahko lastnik posesti razpolaga z njimi. "Mislim, da se vse to da rešiti. Tukaj se lahko doda varovalka, da se prepove privatizacija lova," poudarja in dodaja, da je v nekaterih drugih državah, kjer je privatiziran lov, več pobijanja živali in manj nadzora. "Lahko bi z novelo zakona o lovu in divjadi šli v smer, da nekateri lastniki gozdov ne želijo lova v njihovih gozdovih," še meni.

Ob tem tudi opozarja, da je definicijo živali, kot je v stvarnopravnem zakoniku, najprej treba urediti v področnih zakonih: "S tem ko se spremeni status živali v čuteča bitja, se hkrati spremeni lastništvo v skrbništvo."

MOP: Upravljanje divjadi se ne spreminja

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa pojasnjuje, da se upravljanje divjadi v ničemer ne spreminja in da se je določba o lastništvu divjadi v zakonu o varstvu okolja črtala, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.

"Zakon o varstvu okolja je določal, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države. Glede na to, da je navedena vsebina urejena že v področni zakonodaji, pa je bilo od zakonodajnopravne službe DZ-ja ugotovljeno, da bi urejanje posameznih vprašanj v povezavi z naravnimi dobrinami v zakonu o varstvu okolja pomenilo odstop od načel razdelitve zakonske materije po vsebinskih merilih, ki zagotavlja koncentracijo vsebin v področnih zakonih, s tem pa povečuje sistematičnost in predvidljivost pravnega reda na splošno," so pojasnili.

Zakon o divjadi in lovstvu, kot navajajo, pa že v uvodnem delu določa, da divjad upravlja Republika Slovenija. "Last nad divjadjo prav tako ureja v delih, ki določajo, da divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča – lovskih družin – oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom," pravijo na okoljskem ministrstvu in pojasnjujejo, da se je določba glede lastništva divjadi na predlog zakonodajnopravne službe DZ-ja črtala in zaradi navedenega novi zakon ne določa več posebej, da je divjad lastnina države.

Sorodna novica Divjad v Sloveniji ni več državna, ampak nikogaršnja last

MOP tudi poudarja, da upravljanje divjadi in lov ostajata nespremenjena. Glede na to, da divjad ni državna lastnina, torej država ne bi bila več pristojna za izplačevanje škode, ki jo poljedelcem ali rejcem drobnice povzročajo divje živali.

Na MOP-u odgovarjajo, da zakon o ohranjanju narave določa, da so "rastline in živali pod posebnim varstvom države ter da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v primerih, posebej določenih z zakonom".

"Tudi v zakonu o divjadi in lovstvu je navedena problematika urejena na enak način kot v zakonu o ohranjanju narave, in sicer da Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z zakonom o divjadi in lovstvom. Prvotno je bila v sicer zakonu o divjadi in lovstvu določena objektivna odgovornost za škodo, vendar je navedena ureditev prenehala veljati z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave. Odgovornost za škodo ni vezana neposredno na lastništvo države nad divjadjo," so še navedli na okoljskem ministrstvu.