Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4. 1. 2021
Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.
30. 10. 2020
Biologinja Jana Kus Veenvliet si je menda že od nekdaj želela postati detektivka in prav pri odkrivanju tujerodnih vrst je lahko povezala svojo detektivsko strast z zanimanjem za biologijo. Že med študijem biologije so jo pritegnile zlasti naravovarstvene teme, zato se je kmalu odločila in ustanovila Zavod Symbiosis, v sklopu katerega izvajajo različne storitve upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Z naravo pa ni povezana le poklicno. Z družino živi na Blokah, na robu vasi, kjer lahko s praga stopiš v naravo, nov izziv pa je pred časom našla tudi v ekoturizmu. Več o njenem delu v tokratni epizodi V imenu narave.
5. 10. 2020
Dr. Janko Skok se na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru raziskovalno ukvarja z etologijo in biologijo domačih živali, pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.
7. 9. 2020
»Lahko rečem, da mi je najljubša skupina mravljiščarjev,« brez zadrege pove biologinja Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore, kjer je njeno raziskovalno delo tesno povezano predvsem z metulji. S to skupino metuljev se ukvarja že petnajst let, navdušuje pa jo zlasti njihov življenjski krog. Mravljiščarji so namreč skupina dnevnih metuljev, ki kot gosenice živijo v mravljiščih rdečih mravelj, so pa zaradi tega tudi močno ogroženi. O metuljih in našem odnosu do njih v tokratnem podkastu V imenu narave.
3. 8. 2020
Dr. Tom Turk, redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, je z morjem tesno povezan že od najstniških let. Kot biokemik raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi morskih organizmov, že več kot štiri desetletja pa se v morske globine podaja kot potapljač ter naravoslovni in podvodni fotograf, saj je morska biologija, za katero sicer pravi, da je le njegov konjiček, njegova strast. O slovenskem morju in našem odnosu do njega, o prihodnosti življenja pod morsko gladino in tudi o tem, kako hitro si narava lahko opomore v tokratnem podkastu V imenu narave.
6. 7. 2020
Dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze se ukvarja z več raziskovalnimi področji, med drugim z dendrologijo, gozdno genetiko, žlahtnjenjem gozdnega drevja ter gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Odraščal je na Notranjskem, ki velja za deželo gozda. Tudi zdaj se za njihovo domačo hišo razprostira gozd, kamor se rad umakne. Gozdovi vedno pritegnejo njegovo pozornost tudi na številnih potovanjih, svoja opažanja pa že desetletja dokumentira tudi s fotoaparatom. Več v tokratnem podkastu V imenu narave.
2. 3. 2020
Biologinja Katja Poboljšaj s Centra za kartografijo favne in flore se ukvarja predvsem z varstvom dvoživk. Pravi, da se je v zadnjih dvajsetih letih naša zavest o njihovi vlogi v naravi okrepila, saj so postale sinonim za varstvo mokrišč in vodnih habitatov. O pestri favni dvoživk pri nas, o ustreznih ukrepih ob posegih v naravo, pa tudi o žabjem princu v tokratnem podkastu V imenu narave.
3. 2. 2020
Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil osem samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa, pred dvema letoma pa se je predstavil s svojim prvim dokumentarnim filmom Ptice jezer, njihova vrnitev.
6. 1. 2020
Študenta biologije Živa Hanc in Rudi Kraševec že nekaj let sodelujeta v društvu Dinaricum, ki povezuje vse, ki jih zanima narava. V naravi preživita cele mesece in se počutita domače, a se zavedata, da k temu spadajo tudi manj prijetne reči, na primer nadležni komarji. Največ pozornosti v društvu Dinaricum namenjajo velikim zverem, zlasti volkovom. Živa in Rudi jih v naravi še nista srečala, tulita pa z njimi vsako leto.
2. 12. 2019
Biolog Davorin Tome je profesor, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Poznamo ga kot avtorja številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja biologije in ornitologije. Je tudi izjemni fotograf narave in pripovedovalec zgodb o naravi.
4. 11. 2019
Biologinji druži narava. Njuno delo je sodelovanje v društvu študentov biologije. Za študij biologije je obe navdušilo morje in področji, ki ju zanimajo danes sta močno povezani. Ester je navdušena nad jamsko biologijo, Eva pa nad netopirji.
7. 10. 2019
Marjana Hönigsfeld Adamič ne namenja svoje strokovne pozornosti samo njim; rdeča nit njenega dela je ohranjanje vodnih ekosistemov, od rek do vode, ki priteče iz pipe.
2. 9. 2019
Če na vrtu opazite kačo in ste negotovi, za katero vrsto gre in kako ravnati, je zagotovo pravi naslov za to Kačofon, projekt, v katerem že vrsto let posebno pozornost namenjajo odnosu ljudi do kač, dajejo informacije o domorodnih vrstah kač in nasvete, kako ravnati ob srečanju z njimi. Na telefonski številki 040 322 449 se vam bo zelo verjetno oglasil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki ga zanimajo dvoživke in plazilci, še posebej kače.
5. 8. 2019
Jošt Stergaršek zase pravi, da je biolog po izobrazbi in srcu, najraje pa je kar raziskovalec narave. Kot botanik, sicer dober poznavalec flore in favne, je del ekipe Notranjskega regijskega parka, kjer ob raziskovalnem delu skrbi tudi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.
1. 7. 2019
Vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame Borut Peric je geograf, krasoslovec in jamar. Sam pravi, da je najraje zadnje, ker v jamah vse teče bistveno počasneje, ker je v njih malo ljudi in ker te tam ne doseže noben signal. S krasom je povezan že od otroštva, tam je odraščal in ostal. Lahko se poistoveti s kraško pokrajino in o njej veliko ve. Najbolj ga očara skrivnostnost pretakanja podzemnih voda, ki bo verjetno vznemirjala še mnoge generacije jamarjev in krasoslovcev ali, kot rad poudari: kras se začne tam, kjer se logika konča.
3. 6. 2019
Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič velja za izjemnega poznavalca ptic. Njegova ljubezen do ornitologije se je začela s fotografijo in kmalu prerasla v resno ornitološko delo.
6. 5. 2019
Gost podkasta V imenu narave z Meto Ornik je tokrat morski biolog Tilen Genov. Že pri enajstih letih se je z najstniško vnemo lotil raziskovanja delfinov. Ti so ga popolnoma prevzeli. Ustanovil je društvo Morigenos, navdušenje je preraslo v strast in kasneje v raziskovalno znanstveno delo.
1. 4. 2019
V tokratnem podkastu V imenu narave je gostja Petra Draškovič Pelc, popotnica in fotografinja, ki je svoje poslanstvo našla predvsem v naravi. Danes živi na Kočevskem, kjer ima v divjih in skrivnostnih gozdovih ogromno priložnosti za raziskovanje narave, iskanje edinstvenih fotografskih motivov in vodenje obiskovalcev po poteh, ki vodijo vse do pragozda.
4. 3. 2019
Gost podkasta V imenu narave/ z Meto Ornik je tokrat doc. dr. Miha Krofel, raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot eden največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi in Afriki. V svojem znanstvenem delu se osredotoča na evrazijskega risa, leoparda, snežnega leoparda, rjavega medveda, volka in zlatega šakala. Raziskovalno pozornost med drugim namenja tudi razumevanju in reševanju konfliktov med velikimi zvermi in ljudmi, hkrati pa ga zanima, kako ohraniti zveri kot pomemben del ekosistema.
Neveljaven email naslov