Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11. 2. 2022
Delegacija Državnega zbora za sodelovanje z OECD-jem pripravlja Okroglo mizo z naslovom Priložnosti in tveganja umetne inteligence v sodobni družbi, ki bo potekala v petek, 11. februarja 2022, ob 10. uri v Veliki dvorani na Tomšičevi ulici.
8. 3. 2021
Ob dnevu žena bo potekalo pogovorno omizje "Biti uspešna in biti srečna", na katerem bodo sodelovale državne svetnice Lidija Jerkič, mag. Marija Lah, Bojana Potočan in dr. Branka Kalenić Ramšak. Posebni gostji bosta modna oblikovalka Maja Štamol Droljc ter učiteljica in literatka Nina Jelen. Uvodni govor bo podal predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
16. 10. 2020
Dnevni red seje: 1. Rakavi bolniki in sodobne oblike zdravljenja 2. Razno
3. 9. 2020
Žalna seja Državnega zbora ob smrti nekdanjega predsednika Državnega zbora Franca (Ferija) Horvata. Žalni govor bo imel vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Na seji bo sodeloval Policijski orkester.
14. 5. 2020
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
14. 5. 2020
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
14. 5. 2020
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
18. 2. 2020
Prireditev ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 in delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
30. 1. 2020
Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravljajo posvet "Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?". Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21.stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in ključen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter ključno orodje za zagotavljanje pitne vode, pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih.
23. 1. 2020
Dnevni red seje: 1. Seznanitev in razprava o Državnem programu za obvladovanje raka 2. Razno
11. 12. 2019
Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kako storjena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost dejansko vplivajo na dolgoročno duševno stanje žrtev? 2. Kakšen je dolgoročen vpliv kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na zmožnost žrtev, da storilca prijavijo pristojnim organom? 3. Kako starost žrtve vpliva na njeno soočanje s kaznivim dejanjem in na njeno zmožnost prijave dejanja v dolgoročnem smislu? 4. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta povzročijo največjo škodo za dolgoročno duševno stanje žrtve ter zato najbolj otežijo njeno iskanje pomoči ter prijavo dejanja pristojnim organom? 5. Ali obstoječa ureditev zastarljivosti kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta v praksi povzroča težave pri soočanju z njihovim pregonom? 6. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta predstavljajo kazniva dejanja s težo, ki bi utemeljila njihovo umestitev med nezastarljiva kazniva dejanja? Ali je njihova teža primerljiva s težo kaznivih dejanj, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo obstoječe določbe Kazenskega zakonika? 7. Ali obstajajo kakšni pomisleki o negativnih učinkih, ki bi ji umestitev najtežjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost med nezastarljiva kazniva dejanja imela za slovensko kazenskopravno ureditev? 8. Ustreznost in primerljivost zastaralnih rokov v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1) na splošno ter v luči občutnega podaljšanja z uveljavitvijo KZ-1 v letu 2008 in novelo KZ-1B v letu 2011? 9. Ali predlagana nezastarljivost – predvsem pregona – za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko povzroča težave v predkazenskih in kazenskih postopkih za pristojne organe oziroma za »uspeh postopka« zaradi pričakovane velike časovne odmaknjenosti dejanja? Ali se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja (tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati)? 10. Ali se strinjate, da bi bilo ob razmisleku glede zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost treba opraviti tudi razmislek in razpravo o (ne)ustreznosti modela prisile pri določanju znakov obravnavanih kaznivih dejanj? 11. Ali je po vašem mnenju inkriminacija posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v KZ-1 ustrezna? Se strinjate, da bi bilo skladno z novejšimi dognanji pravne teorije treba spremeniti model prisile pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost? Ali bi bilo ustrezno preoblikovati kaznivo dejanje posilstva po 170. členu KZ-1, ali pa novi model (npr. »da je da«, »ne je ne«) določiti kot novo posebno kaznivo dejanje? 12. Druge vsebine, izpostavljene s strani vabljenih.
4. 12. 2019
Državni zbor in Društvo poslancev 90 organizirata slavnostno akademijo ob 30. obletnici sprejema ustavnih amandmajev, ki so predstavljali temelj za uveljavitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe, večstrankarstva in demokracije. Zbrane bosta ob pričetku akademije nagovorila predsednik Društva poslancev 90 dr. Mitja Slavinec in predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Govorci na slavnostni akademiji bodo člani Društva 90, predsednik slovenske skupščine v času sprejemanja ustavnih amandmajev Miran Potrč in prof. dr. Ludvik Toplak, takratni predsednik Družbeno političnega zbora, ter predsednik Odbora Državnega zbora za pravosodje Blaž Pavlin. Za kulturni program bo tradicionalno skrbel Parlament Dixie band.
Neveljaven email naslov