Mandat Janeza Drnovška se bo končal 22. decembra letos. Po tem datumu niti ustava niti zakon ne določata ničesar, če do omenjenega datuma ne bomo dobili novega predsednika. Igor Kavčič, predstojnik katedre za ustavno pravo na pravni fakulteti pravi, da bi bilo logično, da bi po tem datumu s polnimi pooblastili nadaljeval delo zdajšnji predsednik.

Po 106. členu ustave je predvideno, da na primer ob trajnih zadržkih, odstopu, smrti ali drugih razlogih funkcijo lahko prevzame predsednik državnega zbora. Nadaljevanje člena pa govori o razpisu volitev, ki pa bi v našem primeru, ob morebitnih sodnih postopkih, še trajale, piše časnik Finance.

Drnovšek bi lahko opravljal funkcijo tudi po izteku mandata
Miro Cerar (pravna fakulteta) je mnenja, da bi bilo zagotovo bolje, če bi ustava tako dilemo izrecno urejala. Tudi če bil nastopil črni scenarij letošnjih volitev, naj to ne bi bistveno vplivalo na delovanje sistema, saj je mogoče, da zdajšnji predsednik tudi po izteku mandata lahko opravlja naloge predsednika, pravi Cerar.

Ob vseh teh navedbah se postavlja vprašanje, ali Drnovšek "podaljšanje" mandata lahko odkloni, saj je v zadnjih dveh letih znan po številnih presenetljivih potezah. Miro Cerar meni, da ne, saj sodi to v okvir njegove ustavne funkcije in pristojnosti.

Nedeljska vložena pritožba Elene Pečarič in neuradno napovedana pritožba Zmaga Jelinčiča tako povzročata veliko dilem o drugem krogu volitev in novem predsedniku.

R. B.