Predsedniški kandidat Mitja Gaspari je na okrogli mizi o pogledih na Zahodni Balkan, ki ga je organiziral mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), dejal, da situacija ni dobra, saj se nismo premaknili z mrtve točke. Meni, da se rešitve ne da izsiliti in da gre za vprašanje, ki lahko počaka na boljše čase. Gaspari je še povedal, da države lahko živijo s tovrstnimi problemi, saj ti niso usodni, usodno pa bi lahko bilo, če bi se ga lotili preveč na hitro.

Türk: Ne bojmo se arbitraže
Türk pa je izrazil podporo prizadevanjem vlade in dejal, da v tem vidi napredovanje pri rešitvi problemov. Povedal je, da je sodna praksa pri reševanju tovrstnih ozemeljskih vprašnj privržena upoštevanju načela sredinske črte in načela zgodovinskih okoliščin, da pa to seveda ni nujno.

Bilateralnih pogovorov ne gre zavreči
Oba predsedniška kandidata sta opozorila, da se Slovenija ne bi smela odreči možnosti dvostranskih pogajanj o reševanju vprašanj, pri čemer je bil ostrejši Gaspari, ki je dejal, da ni jasno, zakaj se pri vprašanju meje vlada odpoveduje bilateralnim pogajanjem, pri vprašanju varčevalcev Ljubljanske banke in Krškega pa ne.

Kosovo je še nerešljivo vprašanje
Nekoliko bliže sta si glede vprašanja o neodvisnosti Kosova, saj se o tem nista želela jasno opredeliti. Gaspari meni, da trenutno ni dobrega načrta za rešitev tega vprašanja, ki bi ga lahko Evropa ponudila in ki bi upošteval tudi Srbijo. Türk meni, da bo Slovenija pri teh odločitvah sledila smernicam EU-ja.

Kandidata sta se strinjala, da rešitev vprašanja o statusu Kosova ne pomeni sklepnega dejanja procesa razpada Jugoslavije. Oba sta opozorila na težave BiH-a, ki ga Gaspari imenuje "zamrznjena" država.

Slovenija mora biti v času predsedovanja EU-ju notranje usklajena, meni Türk, slovenskih stališč pa sam ne bi preveč izpostavljal, saj meni, da je naša država v očeh drugih preblizu tej regiji.

Zaradi obveznosti v Bruslju se pogovora ni udeležil Lojze Peterle.

Aleksandra K. Kovač