Financiranje volilnih kampanj je pred, med in po volitvah pogosto burilo duhove. Novi zakon naj bi nedorečenost na tem področju končno odpravil.
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji, ki je začel veljati maja, stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči vsote 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. To pomeni, da lahko kandidat za prvi krog zbere 400 tisoč evrov. Če pride do drugega kroga volitev, se stroški volilne kampanje za vsakega od obeh preostalih kandidatov lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca. Organizatorji volilne kampanje, katerih kandidati so prejeli najmanj deset odstotkov glasov volilnih upravičencev, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim tako povrnejo stroški 0,12 evra.

Od kod lahko volilna kampanja črpa sredstva?
Za financiranje volilne kampanje se sicer uporabljajo določbe zakona, ki ureja financiranje političnih strank. Volilna kampanja tako lahko sredstva črpa iz prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb, prihodkov od premoženja, daril, volil, proračuna, dobička iz dohodka podjetja, katerega lastnik je kandidat. Volilne kampanje pa ni dovoljeno financirati s sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital, vrednosti več kot 25 odstotkov in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti.

Med stroške volilne kampanje po zakonu spadajo stroški oblikovanja, tiskanja, razobešanja in odstranjevanja plakatov, stroški objavljanja predvolilnih oglasov v medijih, stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov, stroški tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, ki se pošlje neposredno volivcem, stroški odprtja, vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa ter drugi sorodni stroški.

Drnovšek za več kot dvakrat presegel Brezigarjevo
Kot rečeno, je financiranje volilnih kampanj pogosto odmevalo v medijih. Tako je bilo na primer na predsedniških volitvah leta 1997, ko je največ sredstev zbral prvak SLS-a Janez Podobnik (52,8 milijona tolarjev), medtem ko je bil nekdanji predsednik države Milan Kučan veliko skromnejši (14,8 milijona tolarjev).

Nič drugače ni bilo leta 2002, ko sta se v drugem krogu volitev za najprestižnejšo funkcijo pomerila zdajšnji predsednik republike Janez Drnovšek in generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Izkazalo se je namreč, da je Drnovšek za svojo volilno kampanjo porabil bistveno več denarja kot njegova protikandidatka. Zbral je kar 96,112 milijona tolarjev, porabil pa slaba dva milijona manj, se pravi 94,2 milijona tolarjev. Brezigarjeva je bila pri zbiranju sredstev precej krajša. Za volilno kampanjo je tako zbrala 40,6 milijona tolarjev, porabila pa 38,5 milijona tolarjev.

Večina kandidatov za skromno kampanjo
Kako pa na zbiranje denarja gledajo zdajšnji kandidati za jesenske volitve? TV Slovenija poroča, da Lojze Peterle še ne ve, koliko je do zdaj porabil za svoje predvolilne dejavnosti po Sloveniji, da pa se vsi v njegovem štabu trudijo, da bi delali čim bolj transparentno in racionalno. Tudi Mitja Gaspari predvidevanja o tem, koliko bo kampanja stala, še nima. Nekdanji guverner BS-a sicer zatrjuje, da bodo sredstva začeli zbirati po 20. avgustu, kot to določa zakon. Drugačna je situacija pri kandidatu Danilu Türku. Ta je namreč že začel z dejavnostmi zbiranja donacij. Na drugi strani pa Zmago Jelinčič napoveduje skromno financiranje kampanje, ker »denarja preprosto ni«, kot pravi, in dodaja, da bo strategija kampanje temeljila na njegovem delu.

Da se zavzemajo za skromne kampanje, so poudarili tudi nekateri drugi kandidati za predsednika oz. predsednico države. V predsedniški boj so se sicer poleg omenjenih za zdaj podali še Jože Andrejaš, Marjan Beranič, Darko Krajnc, Elena Pečarič, Monika Piberl in Artur Štern.

M. N.