Na očitke, da je precej resen kandidat, je Gaspari odgovoril, da je, kadar gre za resne stvari, vedno resen, kadar gre za prijateljske stvari, pa se zna poveseliti. Guvernerska zgodba ni bila blamaža zanj, morda za nekoga drugega, nikoli pa ni protestiral proti temu, le morda, da se političen dogodek naredi tako smešen, je dejal v predvolilni oddaji na TV Slovenija.

Konec leta 1997 je kot finančni minister predlagal podaljšanje proračunskega leta za en mesec. Janez Šušteršič, nekdanji direktor Umarja, mu je zato očital, da je primanjkljaj izgledal manjši na ravni okoli 1,5 odstotka leta 2000.

Če ne bi upoštevali moratorija na dolgove Darsa, bi bili dolgovi gromozanski
Gaspari je očitek zavrnil in dejal, da je zakon o financiranju javne porabe leta 1990 omogočal, da se dohodki od blagajnih storitev pobirajo do 15. januarja prihodnjega leta. To klavzulo so sicer leta 1994 ukinili, a jo ponovno uvedli leta 1997, ker je bilo stanje v koaliciji tako slabo, da se ni dalo ničesar dogovoriti. Gaspari meni, da je podaljšano leto lahko problem samo enkrat, drugič ni več podaljšano, glede računovodskih metod pa je dejal, da je bila to metoda Mednarodnega denarnega sklada.

Zadevo je ponazoril s današnjim primerom Darsa, ki se popolnoma financira iz zadolžitve, država mu je pobrala vse vire iz proračuna, dolgovi, ki so veliki milijardo evrov, pa imajo vsi moratorij. Če tega ne bi upoštevali, bi bili dolgovi gromozanski, je opozoril.

Pot boja proti okupatorju se je izkazala za pravo
Vprašanje o razveljavitvi sodbe zoper škofa Gregorija Rožmana pa bi Gaspari razedelil na dva dela. Na kazensko-pravni segment, v katerega ne bi vstopil, ker so za to zadolžena sodišča. Misli pa, da zgodovinska dejstva še vedno trdno stojijo na tem, da je bila kolaboracija, da je del slovenske cerkve kolarboriral, in to je dejanje, ki ga ni mogoče popraviti. Del Slovencev je sodeloval z okupatorjem, del se je odločil za drugo pot, vendar se je pozneje pokazalo, da je bila prava le ena pot, tista, ki je šla v boj proti okupatorju.

Glede protikadilskega zakona je dejal, da je zaščita človekovih pravic takšna, da mora ščititi vse ljudi, ne samo nekaterih in v tem primeru se mu ne zdi prav, da kadilce izganjamo iz družabnih prostorov. Meni, da je bolj smiselno popraviti zakon, naj se lokali odločijo, ali bodo lokali za kadilce ali ne, in tako se bodo ljudje lahko sami odločili, katerega bodo obiskali.

ERC: Hrvaška dela napačne poteze
V zvezi s Hrvaško razglasitvijo ekonomsko-ribolovne cone in slovenskimi odzivi na to pa je dejal, da se sam ne nagiba h grožnjam in pogojevanjem, misli pa, da Hrvaška ta trenutek dela napačne poteze. Slovenija pa je naredila napako, ko je naivno sprejela posredovanje Haaga in se nato umaknila. Dodal je, da bi se Slovenija lahko bolje pripravila na stvari, ki jih pozamo že dolgo časa, in kjer lahko svoje interese izrazimo dovolj jasno in pogumno.