Po besedah profesorja s Fakultete za družbene vede Mateja Makaroviča politično manj znani kandidati, ki se vseeno nameravajo udeležiti jesenskih predsedniških volitev, pričakujejo predvsem promocijo. Bodisi gre pri tem za interese stranke ali posla, lahko pa gre tudi "za iracionalne promocije, za ljudi, ki imajo mogoče nek psihološki problem, željo po pozornosti in petih minut slave", je dejal Makarovič.

Makarovič se sprašuje tudi, koliko tistih, ki jih vodi zgolj iracionalna želja, bo sploh izpolnilo pogoje za uradno kandidaturo. Potrjeni kandidati bodo verjetno le tisti, ki "bodo vedeli, zakaj so tam, kaj počnejo in kakšne koristi imajo od tega", je dejal.

Medijski strokovnjak Miro Kline pa meni, da imajo kandidati z malo možnostmi za izvolitev predvsem željo po dosežkih, pripadnosti in moči. "Nekatere, recimo Štern bi lahko bil tak, zanima predvsem moč, preko katere skušajo vplivati na druge." Za nekatere pa je po njegovem že sama kandidatura največji dosežek, saj naj bi jim bilo že sodelovanje dovolj.