V intervjuju za MMC je pojasnil, da je Peterle najverjetneje edini poraženec volitev, saj so vsi preostali vsak po svoje uspeli. Miheljak meni, da je s Peterletom poražena tudi politična opcija, ki ga je podprla in je z njim kot relativno priljubljenim politikom nagovorila manj kot tretjino ljudi.

Kako komentirate tesen izid kandidatov na prvih treh mestih?
Bili sta pravzaprav dve veliki presenečenji. Türk in Gaspari, če sta v tem vrstnem redu, nista nobeno presenečenje, ker se je nekako vedelo, da bosta tesno skupaj in da se bo eden od njiju zagotovo uvrstil v drugi krog. Večje presenečenje pa sta dve, eno na četrti poziciji, drugo pa na prvi poziciji. Jelinčič je gotovo veliko presenečenje, za marsikoga tudi neprijetno, ker je s sovražnim govorom in zelo nestrpnim nastopom nagovoril izjemno veliko število, skoraj petino, Slovencev. On je celo v skupinah do 30 let celo v samem vrhu, nagovoril jih je največ med vsemi.

Vendar pa tega niso pričakovali samo tisti, ki ne poznajo volilnega mnenja. Tudi iz Avstrije in Francije je znano, da kandidati takšnega tipa, kot je Jelinčič, to sta Haider, Le Pen, na javnomnenjskih raziskavah ne dobijo zadosti glasov, ne toliko, kot jih potem prejmejo na volitvah. To se je tudi tokrat potrdilo.

V Franciji Le Penu nihče ni napovedoval uspeha, pa je šel s Chiracom v drugi krog, tako, da so morali levičarji reševati republiko in njen obraz tako, da so šli volit za Chiraca. Tam sicer ni bilo tako blizu, je pa Le Pen dobil veliko več, kot je bilo v splošnih ocenah.

Drugo vprašanje, ki je zanimivejše, je vprašanje Peterleta, ki je verjetno edini pravi poraženec volitev. Vsi drugi so vsak po svoje dosegli svoj cilj, tudi Gaspari, če ne bo šel v drugi krog. On je s podporo ta trenutek minorne stranke dosegel rezultat, da še nekaj ur po volitvah ne vemo, ali bo šel v drugi krog ali ne.

S Peterletom je poražena tudi opcija, ki ga je podprla. Peterle je nastopal kot kandidat desnice, prvič pa se je zgodilo, da je kandidat nastopal sam, da ni bilo nobenega vzporednega kandidata, ki bi odžrl del glasov. In kljub temu je desnica z njim kot relativno popularnim politikom nagovorila manj kot tretjino ljudi.

Kaj menite, da je razlog za to?
Več stvari. Prva je razmeroma nizka volilna udeležba, ki je bila neenakomerno porazdeljena, vendar sam v to ne verjamem povsem. Bolj so bile pomembne druge stvari. Peterle pri vsebinskih vprašanjih ni bil dober, ni imel kaj povedati. Sicer pa je bil dober takrat, ko je bilo treba zabavati.

TV Slovenija na tem mestu politični kulturi ni naredila velike usluge. Zadnja oddaja na TV Sloveniji je pod vsako kritiko, in to je treba povedati. Tam, kjer se je kompetentno govorilo o vsebinah, tam se je Peterle zelo slabo odrezal, bil je celo iz dneva v dan slabši. Zadnje raziskave, ki jih je v času volilnega molka delala Ninamedia, so kazale, da je bil v oddajah najmanj prepričljiv Peterle. Tu lahko samo ugibamo, kdo mu je to nastavil. To ne gre na račun levice, to je verjetno na desnici, saj se ve, da je Peterle skupni kandidat desnice postal s stisnjenimi zobmi nekaterih ključnih akterjev na desnici.

Kako komentirate zgodbo z glasovnicami, poslanimi v tujino? Ali lahko vplivajo na rezultat volitev?
Verjetno v prvem krogu to ni pomembno, saj menim, da na boj med Türkom in Gasparijem to ne bo vplivalo. Na simbolni ravni je to še kako pomembno. V tujini namreč velja, da se eno leto pred volitvami ne spreminja volilnih pravil in nihče se ne more zadnji teden spomniti, da ima nekje še neko rezervo volivcev. To ni v redu in je pod vprašaj postavilo legitimnost samih volitev. Ne nasprotujem tej ureditvi, vendar pa se zadev ne sme spreminjati tik pred volitvami.

Še nekaj besed o volilni kampanji, v javnosti je namreč prevladalo mnenje, da je bila dolgočasna. Ste sami tudi dobili tak občutek?
Volilno kampanjo delno določajo tudi kandidati s svojim značajem. Prvi trije kandidati so bili umirjeni, defenzivni, Gaspari in Türk sta vedela, da je radikalizacija v smeri konflikta med njima nevarna, čeprav bi jo po drugi strani potrebovala. Tisti, ki bi prišel v drugi krog, namreč ne bi mogel uspešno nagovarjati volivcev drugega kandidata. Čeprav je lahko biti pameten za nazaj, pa menim, da je Peterle s kampanjo, ki ni bila vsebinsko naravnana, največ škodil prav sebi.