Državna volilna komisija je po besedah predsedniške kandidatke volivkam in volivcem razpošiljala prazne glasovnice brez ustreznih varovalk, poroča TV Slovenija.

Kot je za MMC dejal Zmago Jelinčič, bodo z morebitnimi pravnimi postopki počakali še nekaj dni, morda toliko časa, da iz tujine prispejo vse glasovnice. Mitja Gaspari pa je medtem izjavil, da se zaradi spornega pošiljanja glasovnic v tujino ne bo pritožil.

LDS, ki je nekdanjega guvernerja Banke Slovenije podprl, bo počakal na uradne rezultate prvega kroga volitev, ki bodo znani 29. oktobra, nato pa bo proučil možnost pritožbe.

Kučan opozoril na spornost glasovanja iz tujine
Na spornost glede pošiljanja glasovnic iz tujine je opozoril tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je dejal, da je to slabo spričevalo za slovensko demokracijo in še slabše spričevalo za sedanjo oblast, ki si je to privoščila. Kučan je še dodal, da spreminjanje pravil v času, ko volilni postopki še tečejo, daje dovolj razlogov, da bi nekdo lahko dvomil o verodostojnosti volitev.

Cerar: Celotne volitve ne bodo razveljavljene
Sicer pa je pravni strokovnjak Miro Cerar za MMC povedal, da je teoretično še vedno mogoče, da glasovnice iz tujine vplivajo na rezultat prvega kroga volitev oziroma na razvrstitev drugo- in tretjeuvrščenega kandidata. To, da bi razveljavili celotne volitve, se po njegovih besedah ne more zgoditi, lahko pa bi kateri od kandidatov sprožil pravno pot.

To bi se lahko zgodilo, če bo izid tako tesen, da bi se izkazalo, da bi bilo glasovanje iz tujine lahko jeziček na tehtnici. Pravno pot bi po Cerarjevem mnenju lahko sprožila še posebej tista kandidata, med katerima je razlika za uvrstitev v drugi krog zelo tesna.

O morebitnem pravnem sporu bi odločalo vrhovno sodišče, ki bi izid volitev lahko potrdilo ali pa presodilo, kako bistvene so nepravilnosti, ki vplivajo na izid volitev. Sodišče bi lahko v tem primeru zahtevalo ponovitev volitev, vendar le v segmentu, v katerem so nastale nepravilnosti, je dodal Cerar.

To, da so nekateri volivci na Hrvaškem dobili kar po tri glasovnice, Cerar pojasnjuje s tem, da evidence o slovenskih državljanih v tujini pogosto niso sproti ažurirane. Na nekem naslovu so tako lahko nekoč živeli trije volivci, ki pa so se kasneje preselili. V vsakem primeru pa po mnenju Cerarja tovrstni zapleti porajajo precejšen dvom glede ugotavljanja identitete volivcev, ki glasujejo iz tujine.