Predsednik je najvišji državni funkcionar in tisti, ki predstavlja državo doma in v svetu. Njegove funkcije se med svetovnimi državami razlikujejo; ponekod je predsednik tisti, ki ima v rokah popolnoma vse vajeti v državi, v drugih pa je predsednik zgolj protokolarna funkcija.

Združene države Amerike
Združene države Amerike - predsedniški sistem "par excellence", kjer je predsednik tako vodja države kot tudi vodja vlade in drži v svojih rokah vse vajeti v državi. Zakonodajna oblast je sicer v rokah dvodomnega kongresa, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom, a brez soglasja predsednika ne moreta sprejeti nobene odločitve.

Mandat ameriškega predsednika traja štiri leta, izvoljen pa je lahko le dvakrat zapored. V ZDA zmagovalca volitev ne odloči število glasov volivcev, ampak število elektorskih glasov, ki jih glede na glasove volivcev prejme posamezni kandidat in ki variirajo med zveznimi državami. Vsaka zvezna država ima natančno določeno število elektorskih glasov, ki so dodeljeni na podlagi števila predstavnikov v predstavniškem domu in kongresu.

Ameriški predsednik je glavni poveljnik oboroženih sil, razglaša zakone, kot to predvideva ameriška ustava in kot jih zapiše kongres, ima pa tudi pravico, da na zakon, ki ga sprejmeta oba domova kongresa, vloži veto. Predsednik imenuje svoje svetovalce, lahko obsodi ali pomilosti državljane, potrjuje pogodbe ter imenuje zvezne uradnike, veleposlanike in sodnike.

ZDA so bile prva država, ki je ustoličila predsednika kot vodjo moderne države. Od sprejema ustave leta 1787 je Ameriki služilo že 42 predsednikov. Prvi na tej funkciji je bil George Washington, trenutni predsednik pa je George W. Bush, ki bo v začetku leta 2009 dobil naslednika. Ker so ZDA sredi 20. stoletja postale najmočnejša svetovna sila, je ameriški predsednik ena najbolj poznanih in vplivnih svetovnih osebnosti, volitve za novega predsednika pa eden najbolj spremljanih dogodkov v svetu.

Rusija
Vse od zloma Sovjetske zveze konec leta 1991 se je Rusija, ki so jo v zgodovini vedno vodili monarhi ali diktatorji, borila, da bi po več kot 70 letih sovjetske vladavine vzpostavila sodobni politični sistem. Danes je Rusija federativna republika z demokratičnim sistemom vladanja. Gre za predsedniški sistem, kjer je predsednik vodja države, izvršna oblast je razdeljena med predsednikom in premierjem, ki po imenovanju predsednika vodi vlado, zakonodajna oblast pa je v rokah dveh domov parlamenta.

Ruski predsednik je torej vodja države in najvišja instanca v ruski vladi. Njegova glavna naloga je zaščititi pravice in svoboščine ruskih državljanov, določa domačo in zunanjo politiko, ki jo izvaja ruska vlada, ter predstavlja rusko državo tako doma kot v svetu, predsednik pa je tudi glavni poveljnik oboroženih sil.

Predsednikov mandat v Rusiji traja štiri leta, izvolijo pa ga državljani na splošnih volitvah. Predsednikove funkcije v Rusiji določa 4. poglavje ruske ustave, kjer je tudi zapisano, da nihče ne sme biti izvoljen več kot dvakrat zapored.

Prvi ruski predsednik je bil Boris Jelcin, izvoljen leta 1991, drugi ruski predsednik pa je Vladimir Putin, ki se mu bo drugi zaporedni mandat iztekel naslednje leto. Ugibanja o njegovem nasledniku so že nekaj časa ena najbolj vročih političnih tem v Rusiji.

Francija
Francija, ena najbolj razvitih držav v Evropi in v svetu, je leta 1958 s peto republiko ustoličila polpredsedniški sistem, in čeprav sta premier in parlament v Franciji tista, ki nadzorujeta večino zakonodaje v državi, ima predsednik kljub vsemu najpomembnejšo funkcijo, s katero nadvlada vse druge.

Francija ima dolgo zgodovino zelo vplivnih predsednikov in za razliko od ostalih evropskih držav, je institucija predsednika v Franciji zelo močna. V štirih izmed petih francoskih republik so bili najpomembnejši v državi predsedniki, kar dela Francijo najstarejši predsedniški sistem v Evropi. So pa bila pooblastila, funkcije in dolžnosti predsednika pod vsako republiko drugačna.

Francoskega predsednika, ki je vodja izvršne veje oblasti, volijo državljani na neposrednih volitvah za pet let (leta 2000 so predsedniški mandat spremenili s sedmih na pet let). Predsednik prebiva v Elizejski palači in ima najpomembnejšo politično funkcijo v državi. Imenuje premierja in ministrski kabinet ter predseduje njegovim zasedanjem, odgovoren je za zunanjo politiko in je vrhovni poveljnik oboroženih sil v državi.

Od 16. maja 2007 je francoski predsednik nekdanji notranji minister Nicolas Sarkozy, ki je svoje delo vzel še posebej resno in popolnoma zasenčil druge politike v državi, tudi premierja.

Nemčija
Nemčija, največja gospodarska sila v Evropi, je zvezna demokratična republika, kjer je oblast v rokah zveznega kanclerja, ki predseduje vladi. Izvršno oblast izvaja vlada, zakonodajna pa je v rokah obeh domov parlamenta, Bundestaga in Bundesrata. Kljub vsemu je vsaj na papirju vodja Nemčije predsednik.

Predsednik je v Nemčiji postal vodja države po odstopu nemškega vladarja leta 1918 in po razglasitvi Weimarske ustave. Funkcija predsednika je bila po smrti predsednika Hindenburga leta 1934 ukinjena in spet vzpostavljena po koncu druge svetovne vojne leta 1949.

Predsednika države za pet let voli posebno, samo za ta namen sklicano telo, Zvezna skupščina, kjer sedijo vsi člani parlamenta in delegati, ki jih izberejo parlamenti posameznih zveznih držav. V skladu z nemškim parlamentarnim sistemom je funkcija predsednika omejena in je bolj ali manj protokolarna. Funkcija predsednika v Nemčiji sicer je pomembna in predsednik je prisoten v javnem življenju, a se ne vmešava v vsakodnevno politiko. Tako takrat, ko se predsednik vseeno oglasi in izrazi mnenje o pomembnem notranje- ali zuananjepolitičnem vprašanju, njegova izjava pritegne veliko medijsko pozornost in ima veliko moralno vrednost.

Predsednik prebiva v palači Bellevue v Berlinu. Zadnje predsedniške volitve so bile leta 2004, ko je bil izvoljen Horst Köhler.

Kitajska
Ljudska republika Kitajska je enostrankarska socialistična republika, ki jo od ustanovitve leta 1949 vodi Komunistična stranka Kitajske. Z več kot 63 milijoni članov je kitajska komunistična stranka največja politična stranka na svetu, njena politika pa se je skozi zgodovino večkrat spremenila, vse od revolucionarne levice Mao Cetunga, pa do novih načel socializma s kitajskimi značilnostmi.

Na čelu Kitajske je predsednik, ki ga imenuje Ljudski kongres kitajske komunistične stranke za dobo petih let, in predsednik je tisti, ki državo predstavlja doma in v tujini. Je poveljnik oboroženih sil in tisti, ki vodi odnose z drugimi državami, sklepa pogodbe, napoveduje vojne drugim državam in sklepa mirovne pogodbe. Je tisti, ki mora potrditi vse zakone, nima pa pravice do veta.

Institut predsednika, kot ga na Kitajskem poznajo danes, je bil vzpostavljen leta 1948 z ustavo iz leta 1947. Trenutni predsednik je Hu Džintao.

Brina Tomovič