Ene skrite v ozadju, druge vedno v ospredju, tretje odločilne politične svetovalke, spet druge modne ikone. Izbrali smo nekaj prvih dam, ki so vsekakor pustile (ali še vedno jih) globoke sledi. Kako oceniti položaj prve dame, če njena funkcija ni zapisana v ustavi? Kako oceniti njeno delo, če je odvisno le od njene lastne angažiranosti, hkrati pa vsaka nova dama položaju pripiše nove obveznosti? Vsaka prva dama svojo funkcijo doživlja drugače, npr. žena prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona Martha Washington se je dojemala kot državno zapornico, medtem ko se je Hillary Clinton v Beli hiši počutila kot riba v vodi.

Hillary Rodham Clinton znova v Beli hiši?
Ko govorimo o vplivnih prvih damah, zagotovo ne moremo mimo Hillary Rodham Clinton. Nekdanja prva dama, ki je z možem Billom Clintonom v Beli hiši preživela burna leta, se bori za demokratsko nominacijo na ameriških predsedniških volitvah prihodnje leto. Cilj: vrnitev v Belo hišo, tokrat kot predsednica. Nekdaj neprivlačna študentka prava se je rodila 26. oktobra leta 1947. Študirala je pravo in postala zelo uspešna odvetnica, leta 1975 pa se je poročila z Billom Clintonom in družina se je preselila v Arkansas, kjer je Bill postal guverner, sama pa se je kot prva dama v tem času posvetila humanitarnim aktivnostim, povezanim predvsem z otroki. Po prihodu v Belo hišo je postal njen vpliv na moža veliko bolj očiten, zelo se je zavzemala za spremembo zdravstvenega sistema, kot prva prva dama pa je tudi pričala pred veliko poroto zaradi t. i. afere Whitewater, vendar ni bila ničesar obtožena. Bila je prva dama, ki je imela visoko izobrazbo in svoj poklic pred vstopom v Belo hišo, s čimer je postavila temelje za drugačno prvo damo, kot so je bili vajeni Američani. Mnogi so ji očitali, da se preveč vmešava v politiko, mnogi pa so kritike omilili po razkritju afere z Monico Lewinsky, ko je kljub vsemu trdno stala ob strani svojemu prešuštniškemu možu. Zdaj sta se vlogi zamenjali, Bill trdno stoji ob strani Hillary na pohodu v Belo hišo.

Laura Bush: zgledna podpora
Za vplivno in aktivno Hillary Clinton se je v Belo hišo naselila Laura Bush (rojena 4. novembra 1946), ki je vsa leta predsedovanja Georgea Busha vestno in vzorno opravljala svojo nalogo umirjene prve dame, ki se ne izpostavlja s političnimi izjavami, temveč svojo energijo usmerja v humanitarne dejavnosti in skrb za dom. Kljub nekaterim namigom, da se namerava ločiti od Georgea Busha zaradi njegovih dolgoletnih težav z alkoholom, je težko verjeti, da bi to storila pred koncem njegovega mandata in mu s tem še otežila delovanje, ki je prežeto z očitki zaradi vojne v Iraku. Pred vstopom v svet politike je delala kot učiteljica in knjižničarka, po rojstvu dvojčic Jenne in Barbare pa se je posvetila prostovoljnemu delu v človekoljubnih organizacijah. Američani spoštujejo njeno obvladanost in predanost družini, opažena pa je tudi njena eleganca.

Cecilia Sarkozy: neukročena prva dama
Francoska prva dama je svojo funkcijo začela šele pred nekaj meseci, a o njej je bilo prelitega že toliko črnila, kot da bi bila v Elizejski palači doma že dolga leta. Pred zakonom z zdajšnjim francoskim predsednikom je bila poročena z Jacquesom Martinom, zanimivo pa je, da ju je poročil ravno Nicolas Sarkozy. Z Martinom sta imela dve hčerki, tri leta po poroki, leta 1987 pa sta se s Sarkozyjem vnovič srečala in preskočila je iskrica. Oba sta pozneje zapustila svoja partnerja in se leta 1996 poročila. Njun zakon je zelo buren; Cecilia je moža že zapustila, sam Sarkozy pa pravi, da je njegova žena hkrati njegova moč in Ahilova peta. Ko sta se skupaj s petimi otroki vselila v Elizejsko palačo, so mediji na dan znova privlekli vso umazano perilo družine, a Cecilia se ne da. Povedala je, da ne bo tipična prva dama, kar je pozneje jasno pokazala, ko je odpotovala v Libijo, kjer je pomagala pri izpustitvi bolgarskih zdravstvenih delavcev, ki so jih libijske oblasti zaradi domnevno namerne okužbe več kot 430 otrok z virusom aidsa obsodile na dosmrtno ječo. Nekateri francoski mediji so jo znova raztrgali, da vtika svoj nos tam, kamor ne sodi, toda z Nicolasovo podporo bo francoska prva dama zagotovo poskrbela še za kakšno odmevno akcijo.

Cristina Fernandez de Kirchner: nova Evita Peron
Trenutna prva dama Argentine se v politiki počuti kot doma. Zdaj senatorka je že napovedala boj za predsedniško mesto, ki ga trenutno zaseda njen mož Nestor Kirchner. 54-letno odvetnico in senatorko mnogi označujejo za novo Evito Peron, ki bo Argentince popeljala do boljšega življenja, in tudi sam Nestor Kirchner je dejal, da je njegova žena sposobnejša za vodenje države. Pingvinka, kot ji pravijo zaradi južnega porekla njenega moža, je svojo politično kariero začela zgodaj, svojih visokih apetitov pa ni skrivala. Leta 1995 je postala senatorka kot predstavnica Santa Cruza, dve leti pozneje pa še poslanka v parlamentu. Kot prva dama je zelo politično dejavna, njeni govori spominjajo na zanos Evite Peron, argentinske ikone in prve argentinske predsednice, ki je položaj prevzela po smrti svojega moža Juana Perona. Argentinci, predvsem iz nižjih slojev, jo podpirajo, zato se zna zgoditi, da bo kot prva izvoljena ženska prevzela vodenje države, ki je bila nekdaj najbogatejša južnoameriška država, v 70. in 80. letih 20. stoletja pa jo je zajela huda kriza.

V naslednjem prispevku bo več besed namenjenih Jovanki Broz, Eleanor Roosevelt, Eviti Peron, Jackie Kennedy Onassis ...

Ksenja Tratnik