Foto:
Foto:

Mogoče 2 odstotka? Tolikšen je namreč med drugim tudi odstotek populacije, ki bi sodila v Menso.

Artur Štern o tem, koliko Slovencev razume, kaj želi povedati naši državi.
Pogovor z Arturjem Šternom

Tako bi prek volje ljudstva obvladoval parlament. Štern se je v bitko za najprestižnejšo funkcijo podal potem, ko sta ga v to nagovorila dva znanca. Kot pravi, je kmalu spoznal, da mu je "ta reč pisana na kožo". Spoštuje vse, ki sodelujejo v predsedniški tekmi, konkurence pa mu ne predstavlja nihče. Na vprašanje, ali verjame v svojo uvrstitev v drugi krog, je odgovoril, da se je proti "institucionalnim kandidatom" težko boriti, da "je vse vodeno, takorekoč za nos" in da "smo mi le gverila, ki bo verjetno prevladala šele na daljši rok". Do zdaj naj bi zbral 4.200 podpisov.

Najverjetneje bi podprl Andrejaša
Če bi prišlo do drugega kroga volitev in se ga sam ne bi udeležil, bi najverjetneje podprl predsedniškega kandidata Jožeta Andrejaša, in sicer zato, ker se poznata. Ob tem 42-letni doktor teoretične biologije dodaja, da najbrž tudi Andrejašu preboj v drugi krog ne bi uspel. O podobnosti med njim in Ivanom Krambergerjem, ki se nekaterim zdi precejšnja, dvomi, saj meni, da Kramberger ni bil dovolj inteligenten in razgledan, da pa je bil dobrodušen. Na drugi strani Štern "preigrava ves register od pocestnega do akademskega".

Očitke o goljufanju pri pridobivanju podpisov podpore je zavrnil. Zatrdil je, da je sam spregovoril o nepravilnostih svojega volilnega štaba, "čeprav jih ne bi nikoli nihče odkril, še manj dokazal". V podporo Šternu je bilo namreč zbranih 500 podpisov izpod peres Slovencev, ki so bili prepričani, da delujejo v prid Lojzetu Peteletu oziroma Danilu Türku, in ne Šternu.

Pokončna in taoistična politika do Hrvaške
Štern je odgovarjal tudi na nekatera aktualna vprašanja. Dejal je, da bi kot predsednik v zvezi s Hrvaško vodil pokončno in taoistično politiko. Reševanje slovensko-hrvaškega vprašanja prek Meddržavnega sodišča v Haagu se mu zdi slaba rešitev. Glede bolonjske reforme visokega šolstva je poudaril, da mu je zoprno, da "nam diktirajo - kot da smo spet v Avstroogrski ali Yu" in da bi se morali o tem odločati sami. Podeljevanje štipendij bi bilo po njegovem treba urediti glede na zasluge in potrebe. Rimsko katoliško cerkev zavrača, še zlasti v politiki.

Štern je zadnjo novinarsko konferenco sklical kar na ulici, kjer je oblečen v mesijo mimoidočim prodajal podpise podpore volivcev, in sicer zaradi protesta zoper "nedemokratičnost predvolilnega stanja". Več o tej in drugih temah je Štern povedal tudi v MMC-jevo kamero.

Mogoče 2 odstotka? Tolikšen je namreč med drugim tudi odstotek populacije, ki bi sodila v Menso.

Artur Štern o tem, koliko Slovencev razume, kaj želi povedati naši državi.
Pogovor z Arturjem Šternom