Na vprašanje, ali bi šel na slovesnost ob odkritju spomenika Marku Natlačnu, je Türk dejal, da ne bi šel, ker misli, da je Natlačen osebnost, ki je na mnoge načine sporna, in da odkrivanje spomenika ne deluje združevalno. Foto: RTV SLO
Na vprašanje, ali bi šel na slovesnost ob odkritju spomenika Marku Natlačnu, je Türk dejal, da ne bi šel, ker misli, da je Natlačen osebnost, ki je na mnoge načine sporna, in da odkrivanje spomenika ne deluje združevalno. Foto: RTV SLO

Dežela, ki je uspešna ekonomsko in socialno, ki je rešila svoje probleme s sosedi, ki je v mednarodni odnosih popolno spoštovana.

Kakšno Slovenijo vidi leta 2015
Danilo Türk
V sklopu svojega dela je posebej ponosen na delo v zvezi z Badinterjevo arbitražo, kjer je zelo dejavno sodeloval pri pripravi argumentov za to komisijo; z ekipo sodelavcev so vzpostavljali osnove za mednarodno pravno definiranje slovenske države in večino teh argumentov je komisija sprejela. Foto: www.daniloturk.si
Danilo Türk
Ko se je vrnil v Slovenijo, se je odloči, da napiše učbenik mednarodnega prava, ki ga Slovenci še nimamo, zato se je odločil, da zadnji dve leti posveti pisanju te knjige. Zelo je zadovoljen, da lahko na začetku tega študijskega leta študentom pokloni svojo knjigo. Foto: RTV SLO

V 100-odstotnem financiranju resnično vidi težavo, saj ni proti zasebnim šolam, ker lahko pripomorejo k boljši kakovosti, ključen problem pa je doseči to kakovost, je povedal v predvolilni oddaji na TV Slovenija.

Na očitke, da je na slovensosti v Novi Gorici partizanstvo prikazal kot nekaj, kar je partija izkoristila, pa je dejal, da je bilo partizanstvo velik prispevek k razvoju slovenskega naroda, moramo pa videti tudi nekatere temne plati. Dodal je, da je v njegovem življenju prišlo do evolucije; v 70. letih marsikaterih stvari po njegovem mnenju nismo videli, zdaj pa jih vemo in o teh stvareh lahko razpravljamo bolj konkretno.

Türk: Da sem večni kandidat, včasih plod špekulacij
Da se pojavlja kot večni kandidat (za zunanjega ministra leta 2003, za generalnega sekretarja Združenih narodov, za župana Ljubljane) je zanikal, ob tem pa je pojasnil, da so se pojavljale različne ideje, špekulacije, nekaj je prišlo v tisk. "Ponavadi pa ni dobro za kandidate, če stvari prehitro pridejo v tisk. V Sloveniji pogosto pride do špekulacij, za katere se izkaže, da niso resnične," je dodal Türk.

"Zbor za Ljubljano sem takoj odklonil, ker sem menil, da moje izkušnje niso take, da bi bil dober župan Ljubljane." Meni namreč, da mora biti župan Ljubljane menedžer. "Za ZN pa se je veliko govorilo o imenovanju generalnega sekretarja, saj vzhodna Evropa še ni imela generalnega sekretarja, zato se je pojavilo tudi moje ime."

Trdi, da je imel je več izkušenj kot Gambari
Na navedbe, da je bila vrnitev v Slovenijo, ko je zapustil položaj v ZN-u, dokaj veliko presenečenje, pa je Türk že takrat odgovoril, da kontinuiteta vodenja sekretariata mora biti zagotovljena na bazi največjih možnih izkušenj, in te izkušnje so bile po njegovem mnenju pri njem, za ljudi, ki niso delovali pri njem, pa da se ne more reči, da imajo več izkušenj.

Da je imel več izkušenj, trdi še danes, a priznava, da v takšnih zadevah obstajajo različna mnenja. Dodaja, da so bile njegove izkušnje v oddelku za politične zadeve sekretariata, ki ga tvori okoli 200 ljudi - v oddelku je delal pet let, zato je poznal lastnosti ljudi, ki so tam delali -, in meni, da je bil primeren za podsekretarja. Türk še danes meni, da izbira Gambarija ni bila najboljša, nikoli pa ni dejal, da Ibrahim Gambari nima izkušenj.

Sem dober kandidat za predsednika
Glede svoje kandidature na volitvah je prepričan, da je zelo dober kandidat za predsednika, kdo je najboljši, pa bodo povedalil volivci. Če ne bi menil, da je dober kandidat, ne bi kandidiral. "V primeru, da ne bom uspel, se bom še pripravljen politično angažirati." Povedal je še, da je kot državljan ves čas angažiran za slovensko politiko, včasih svoje mnenje javno pove, kar pa ne pomeni, da mora imeti ves čas javne funkcije, domovini pa je pripravljen služiti na različne načine, tudi kot profesor.

O deležu žensk v politki je dejal, da je, ko je sem oblikoval ekipe, vedno gledal tako, da je imel pol žensk, pol moških. Tudi iz praktične izkušnje, saj so ekipe po njegovem mnenju najboljše, če imajo to ravnotežje. Ženske namreč prinesejo en pogled, moški pa drugega. Tudi kot predsednik bi vedno gledal na ta ravnotežja, pri volitvah bi se zavzemal tudi za kvote.

Ženskam več pomembnih položajev
Na vprašanje, zakaj ni več žensk v politiki, pa je dejal, da je v Sloveniji še precej patriarhalnosti, mačizma, bolj kot se sicer misli. Za politiko se namreč še vedno domneva, da je moška stvar, zato morajo ženske dobivati čedalje pomembnejše. Izvrstne političarke se mu zdijo Darja Lavtižar Bebler, Majda Potrata, pa tudi Eva Irgl je zanimiva političarka.

Dežela, ki je uspešna ekonomsko in socialno, ki je rešila svoje probleme s sosedi, ki je v mednarodni odnosih popolno spoštovana.

Kakšno Slovenijo vidi leta 2015