Nenehno je skušal v svojih odgovorih poudariti, da hoče biti predsednik vseh, kar pa ne pomeni, da se mora odreči svojim vrednotam in prepričanjem. Želi si politično pisano, profilirano, a uravnoteženo Slovenijo. "Važno je, da znamo v pisanosti iskati skupne imenovalce," je dejal.

Besede Boruta Pahorja, predsednika SD-ja, ko se je ta še odločal za kanidaturo, da je Peterle pripadnik konservativne struje, Peterle sam odgovarja, da je konservativnost lahko v določenih primerih tudi moderna in da so takšne obtožbe zastarele.

Podpora Angele Merkel
"Jaz si ne želim spopada med desnico in levico. Tudi pri svoji kandidaturi ne vidim podlage za to, saj so me od začetka podpirali predvsem nestrankarski ljudje. Med mojimi podporniki pa so pripadniki levih in desnih strank," je nadaljeval Peterle, ki ga je v videoprispevku podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Sam te podpore ne vidi kot podpore neposredno njemu, ampak kar celotni Sloveniji.

Voditeljica oddaje ga je povprašala tudi o njegovem odnosu s predsednikom vlade Janezom Janšo, ob dejstvu, da so se njune poti večkrat križale. "Včasih bolj prijatelja, zdaj pa politična zaveznika, ker me SDS podpira," je Peterle opisal njun odnos in zagotovil korektno sodelovanje, še posebej med predsedovanjem Slovenije EU-ju.

Glede kritike, da se je kot premier preveč obotavljal glede osamosvojitve, je pojasnil, da je na tej funkciji nosil glavno odgovornost, zato se je za vsako odločitev posebej posvetoval.

Treba se je držati sporazumov
Nekako v tisto obdobje spada tudi vprašanje reševanja meje s Hrvaško. Peterle meni, da se mora spoštovati stanje iz dne 25. 6. 1991 in da je vse skupaj treba gledati v evropskem kontekstu, sploh zdaj, ko je najbolj vroča tema uveljavljanje ERC-ja. Prepričan je, da bo imela južna soseda velike težave, če bo uveljavila ERC, Slovenija pa mora ob tem venomer ohraniti svojo evropsko držo. Glavno se mu pri reševanju odprtih zadev s Hrvaško zdi tudi to, da se vsi držijo sprejetih dogovorov, pri čemer so Hrvati že večkrat pokazali, da imajo s tem težave. Kot referenčni primer je navedel maloobmejni sporazum.

Naj povejo zgodovinarji
Pri reševanju polpretekle zgodovine bi se zanesel na mnenja zgodovinarjev, če pa so že ostale razlike na temo preteklosti, pa svetuje nosilcem te različnosti, da ne izražajo svojih stališč na takšen način, da prizadanejo drug drugega. Odgovarjal je tudi na vprašanja o Cerkvi in zanikal, da je njen zastopnik. Prav tako pravi, da ni proti splavu, da pa slavi življenje. Pri delu se bo tudi v teh primerih oklepal ustave in zakonov.

Oba predsednika spoštuje, a je na koncu vendarle zatrdil, da bi rad razvil svojevrsten način predsednikovanja.

M. K.