Ob 100. obletnici 1. svetovne vojne so se najvišji državni predstavniki vsem vojaškim in civilnim žrtvam poklonili s komemoracijo pred kostnico na ljubljanskih Žalah. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor, ki je spomnil na to, da pred 100 leti nihče ni slutil, da bo to spopad svetovnih razsežnosti, po njenem koncu pa nihče ni verjel, da je bila to šele prva vojna v takšni svetovni razsežnosti.

"Pogosto se zdi prva svetovna vojna zgolj kot apokaliptična uvertura v drugo. Ta popačen vtis ustvarja podobo demonskega dramaturškega loka, v katerem naj bi bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo zaradi logičnosti zaporedja zgodovine sledila še tretja." A po Pahorjevih besedah je vojna vedno stvar izbire. "Žrtve Soške fronte niso bile zgodovinska nujnost. Bile so žrtve napačnih presoj in odločitev."

Vojne torej niso neizogibne, odločitve pa je treba vedno znova presojati. "V tem smislu čas miru ni samo čas, ko ni vojne, temveč tudi čas, ko se zavestno trudimo odpravljati razloge ali izgovore zanjo," dodaja Pahor.

Poklon državnega vrha
Žrtvam med vojaki in civilisti so se poklonili tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, odhajajoči ministri in poslanci, načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, generalni direktor policije Stanislav Veniger in predstavniki slovenskih verskih skupnosti.

To je bila prva od štirih državnih komemoracij, ki jih v času obletnic 1. svetovne vojne pripravlja Nacionalni odbor za obeleževanje obletnic 1. svetovne vojne

Natančnih številk umrlih ni
Prva svetovna vojna je na slovenskem prostoru in ljudeh pustila dolgotrajne posledice. Hitro se je izkazalo, da to ne bo le kratkotrajna bitka za rešitev političnega spora, temveč bo nasilni konflikt le s težavo zaključen. Dolga štiri leta neprestanih bojev, ki so potekali tudi na slovenskem ozemlju, so prizadela skoraj vsako slovensko družino.

Avstro-ogrska vojska je vpoklicala okoli osem milijonov vojakov, od tega jih je med 160.000 do 180.000 na bojišča odšlo iz slovenskih dežel. Vsaj 35.000 se jih ni več vrnilo, čeprav natančnih številk ni. Prav tako ni podatkov, koliko civilistov je izgubilo življenje med napadi in za posledicami, ki jih je povzročila vojna. Pomanjkanje, lakota, nalezljive bolezni, mobilizacijski pozivi, begunstvo in obvestila o smrti so zaznamovali to obdobje in pustili grenak spomin.