»Ključno sporočilo analize Evropskega poročila o drogah za leto 2023 je, da je vpliv uživanja prepovedanih drog zdaj viden skoraj povsod v naši družbi. Skoraj vse, kar ima psihoaktivne lastnosti, se lahko uporablja kot droga. To pomeni, da lahko uživanje prepovedanih drog in težave, povezane z njim, prizadenejo vsakogar, posredno ali neposredno.«
Tako pravi poročilo, po nekaterih podatkih je Evropa je postala središče trgovine z mamili.

Podrobneje bomo o tem spregovorili tudi v današnjem podcastu z doktorico medicine, psihoterapevtka in svetovalka v Drogartu Mino Marijo Paš, lep pozdrav,
Za nami je tudi bridka izkušnja pandemije, ki svoje posledice kaže, in jih bo kazala še leta po krizi na več področjih. So se te zasvojenosti povečale, spremenile, preoblikovale? Zdaj jaz lahko povem, kar mi opažamo pri našemu delu na drog artu, na delo na terenu in pa v naši svetovalnici in v dnevnem centru, kar opažamo, je to, da se nekako vzorci uporabe, da so se precej spremenili med in po pandemiji, kar mi vidimo, je to, da je mnogo več mladih zdaj na psihiatričnih zdravilih in dostopnost psihoaktivnih snovi je seveda popolnoma enostavna. Celo, kar mi opažamo zdaj, je, da se je v zadnjih letih dostopnost do prepovedanih drog za mlade zelo povečala. Dejansko, ne vem, slabih deset let nazaj ali pa sedem, pet let nazaj mladoleten človek ni tako enostavno prišel do prepovedanih snovi. Zdaj pa je to čisto res, čisto brez problema.

Problematika drog v slovenskih šolah recimo postaja vse večja, poznamo raziskavo Inštituta Jožef Štefan. Pred dvema letoma postregel tudi z analizo odpadnih voda, postaja droga v šolskem sistemu težava, vse večja?Mislim, tukaj tudi moramo vedeti, da je tukaj zagotovo imelo zaprtje šole pač katastrofalne posledice. Otroci so bili doma praktično sami sebi prepuščeni, doma. So šli iz tega, da se je dosti jasno vedeli, kaj se od njih pričakuje, do tega, da se ni čisto točno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Potem so prišli v šolo, je bilo najprej jasno: nič ne bomo zahtevali od vas, vse bo okej, nič mi ne bo treba, po enem tednu so jih začeli že previjati, a ne? Kar naenkrat je šlo iz tega, da so otroci bili dosti kontrolirani pa dosti v nekih okvirih v to, da je bil kar naenkrat zelo en odprt prostor, a ne? In to kar nekaj časa, moramo vedeti, da za trinajstletnika je pol leta ogromeno časa, to ni en majhen čas, a ne. In enostavno se sistem ni nekako postavil še nazaj in ni prilagodil. Spletne aplikacije, internet, tudi šola na daljavo ima tukaj ogromno zraven, če vidimo že odrasli, če recimo, ...če smo na nekem sestanku na Zoomu, lahko vsak pri sebi ve, koliko časa lahko pozornost drži tam, a ne.

Ali mladostniki vedo, kakšne droge konzumirajo, kako osveščeni so v zvezi z vsebino? Verjetno ni vsak, ki prinese najprej nekaj testirati, pa potem zaužije?
Ja, kar nas pri mladostnikih zadnje čase, kar preseneča je to, da vidimo, da nekateri mladostniki dejansko nimajo, ne delajo nekih blaznih razlik med tem, med substancami. Recimo, ne vem, heroina in opioidov se je še nekaj let nazaj kar držala neka stigma ali pa neki strah, ne, tega pa res ne. Zdaj vidimo, da veliko mladih, s katerimi se pogovarjamo nimajo prav takih razlik, substanca je pač substanca. Lahko da je to malo povezano tudi z mladostjo, ker mlajši kot je človek, slabše predvideva neke posledice za sebe, a ne nevarnosti. Tako da vidimo recimo, imamo stike tudi z mladostniki, ki se res ne pozanimajo prav dosti, a ne, kaj, kaj je tisto, kar vzamejo, koliko morajo vzeti. Tako da se probamo z njimi to malo bolj pogovarjati, nekateri se pa še vedno zelo, zelo pozanimajo. Ampak tukaj je treba res veliko delati z otroki ali pa z mladostniki na terenu. Mi izvajamo veliko terenskega dela in čez dan na odprtih javnih površinah, kjer imamo precej stika z mladostniki in pač tudi ponoči na prireditvah elektronske glasbe in pa seveda znotraj našega dnevnega centra in pa svetovalnice.

Kakšna so vaša opažanja pri Drogartu? Na kaj se je potrebno recimo tudi v bodoče najbolj osredotočiti pri reševanju problematike z drogami?
Ja, problematika uporabe drog je zelo široka, tako da če bi hoteli družbo brez drog, je to praktično nemogoče, treba je pa poskrbeti za to, da bojo ljudje imeli čim več težav in stisk, povezanih z uporabo drog. Tukaj se pa začnejo stvari že zelo zgodaj, a ne od podpore družinam, socialni varnosti, dobremu dostopu do pomoči, dobremu skriningu. Hkrati seveda tudi preganjanju kriminala, tako da na vseh področjih se je treba zadeve lotiti in pa tudi skupnostno delati bolj na povezanosti ljudi, a ne. Si pomagati drug drugemu, tako.
Najbrž bo potrebno še veliko modrosti, da bomo kos nastajajočim nevarnostim in grožnjam za mladostnike, a v prvi vrsti, kot rečeno, torej podpora in pomoč namesto kaznovanja, predvsem pa razumeti seveda, zakaj so te številke tako alarmantne.

Mina Marija Paš, hvala lepa za pogovor, pojasnila in pa tudi veliko uspeha pri zelo pomembnem delu podpore, ozaveščanja in pomoči.
Hvala vam, hvala.