Kaj vse pomenijo drevesa za naš planet, za naravo in človeka? Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije pravi:
'Drevesa so zelo pomemben prebivalec našega naravnega okolja, in sicer imajo vrsto funkcij. In gozd kot skupnost dreves še posebej. Ta spisek funkcij je zelo dolg. Od hidrološke, čistijo zrak, potem zagotavljajo površine za rekreacijo, turizem. Potem imajo eno pomembno varovalno vlogo, tako pri zaščiti samih naravnih rastišč, kot tudi objektov, in nenazadnje nam nudijo tudi les, kot izvrsten naravni material, ki ga uporabljamo tako za gradnjo, kot za kurjavo. In pa tudi druge proizvodne funkcije, kot so lovno gospodarska, v njih lahko nabiramo različne sadeže. Skratka en cel spekter vlog, ki jih gozdovi opravljajo za človeško družbo.'
Kakšno vlogo imajo drevesa pri lajšanju podnebnih sprememb?
'Imajo svojo klimatsko funkcijo, blažijo temperaturne ekstreme, ki so s podnebnimi spremembami vse bolj pogosti. Poleg tega pa drevesa vgrajujejo ogljikov dioksid, ki je glavni toplogredni plin, v les. S tem pa prispevajo ugodno k bilanci ogljikovega dioksida v ozračju, s tem pa tudi blažijo posledice podnebnih sprememb.'
Kako gozdnata je Slovenija in ali so pri nas drevesa (gozdovi) v kakšnih težavah?
Slovenija je zelo gozdnata dežela in sicer imamo 58% gozda, to v številkah pomeni skoraj milijon 200 tisoč hektarov, in se uvršča v Evropi na tretje mesto, takoj za Švedsko in Finsko. Drevesa in gozdovi pri nas in v Evropi ter po svetu so predvsem prizadeti zaradi podnebnih sprememb, in pa sprememb v klimi, ki jih te prinašajo. Gre za segrevanje ozračja, gre za drugačni padavinski režim, predvsem pa vplivajo na gozdove vedno bolj pogoste naravne ujme, od žledoloma do vetrolomov, snegolomov in lani tudi suše, ki je bila kriva za največji požar v zgodovini Slovenije, lani avgusta.
Kako lahko posameznik zasadi drevo, če želi? Se naj pridruži kakšnim akcijam, ali lahko izbere sam lokacijo?
'Nenačrten vnos različnih dreves in sadik drevesnih vrst v gozd ni dovoljen. Če pa želi posameznik sodelovati pri tem, da povečamo število dreves v našem naravnem okolju, je najbolje da jih zasadi na površine, ki niso v gozdovih. Se pravi, na vrtovih ali v mestu v parkih, ob poljih, skratka na lokacije kjer poreklo dreves ni tako pomembno, kot je to v gozdu. Akcije same obnove gozdov s sadnjo dreves, za tiste, ki želijo pomagati, pripravljamo tudi na Zavodu za gozdove, včasih v spomladanskem času, predvsem pa v jesenskem, ki je s temi podnebnimi spremembami vedno bolj primeren za takšne akcije.'
Je vseevropska 'akcija', da bi do leta 2030 zasadili več bilijonov dreves uresničljiva?
'Ta akcija Evropske komisije 3 milijarde dreves do leta 2030, je ena pomembna akcija, ki želi povečat število dreves v našem naravnem okolju. Je pa tu Slovenija v drugačnem položaju od držav, ki gozda nimajo toliko. Pri nas povečevanje površine gozdov ni v planu, ker potrebujemo rodovitno zemljo za kmetijsko obdelavo, ta akcija pa cilja na nove površine gozdov in nova drevesa v naravnem okolju.'
Strokovnjaki svarijo, da moramo nujno zaščititi gozdove, ki jih imamo zdaj. Drevesa so sicer daleč najcenejša rešitev, a nič ne bo delovalo, če ne bomo omejevali izpustov.