Cilj evropskega zelenega dogovora je izboljšati dobrobit ljudi ter vseh živih bitij na našem planetu, saj je prihodnost Evrope odvisna od zdravja planeta. Zato so države članice EU zavezane, da bodo do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost in izpolnile zaveze iz Pariškega sporazuma. Evropski zeleni dogovor je namreč strategija, sveženj pobud, s katerimi želi EU do leta 2050 doseči svoj cilj.

Kako daleč smo pri uresničitvah in kako pomembni so pravzaprav cilji Evropskega zelenega dogovora?

Slovenska klimatologinja, dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Če začnem pri koncu, kako pomembni so cilji.. ta zeleni preboj ali pa zelena rast, ki jo ima Evropa v svojem načrtu.. gre za neki novi gospodarski model, ki je še vedno model rasti, ampak gre za model, ki bi ob tem, da dejansko gospodarstvo še vedno cveti, ne delal škode ne ljudem, ne ekosistemom. To je zelo zelo pomembno, saj svet rabi nove ekonomske modele, ki so izvedljivi. Tako da, glede tega, kot rečemo: kapo dol Evropi. Ampak, v globaliziranem svetu, kjer so prisotni neki drugi gospodarski vzorci, je to težko uresničiti. Seveda smo vedeli, da bodo težave, ampak tudi zaradi heterogenosti EU.. tukaj imamo države, ki so si med seboj zaradi zgodovinskih razlogov zelo različne. Ker ta sveženj, »Pripravljeni na 2055«, ki je bil srčika teh velikih sprememb.. zanj je bilo že na začetku jasno, da ga države ne bodo mogle v enaki meri izpolniti. Seveda v določenih državah stvari tečejo oz. so res na pravi poti, marsikje pa se še iščemo. Sklep je, da nismo dovolj hitri, ker je leto 2030 tako rekoč za vogalom in je še veliko za postoriti.«

Eden od bistvenih fokusov evropskega zelenega dogovora je tudi zagotovitev krožnega gospodarstva, kar pomeni sprejetje ukrepov za spodbujanje podjetij, da uporabljajo, proizvajajo in prodajajo trajnostne izdelke, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti.
Lučka Kajfež Bogataj pravi, da je krožno gospodarstvo kompleksna zadeva in dodaja:

«Tukaj je pravzaprav reciklaža na zadnjem mestu. Vse skupaj se začne z designom, ki mora biti že povsem drugačen, da bomo izdelke lahko popravljali, ponovno uporabljali in da bodo dobesedno bolj trajnostni. V smislu, da se nam ne bo neki stroj pokvaril v letu ali dveh in da se ga bo dalo popraviti. V krožnem gospodarstvu so pomembne tudi družbene inovacije, kjer je recimo delitvena ekonomija zelo pomembna. Npr., če je evropski avto parkiran 90% časa, 10% časa pa se res z njim vozimo, je to mrtev čas in bi to lahko kompenzirali z delitvijo prevoznih sredstev. Tako da smo spet pri inovacijah, ki so zelo tehnološke, torej kako reciklirati, na kakšen način.. npr. od tega, kako iz nekega odsluženega mobilnega telefona dobiti zlato, kobalt itd. pa do tega, kako ljudem predstaviti prednosti tega, da stvari delimo. Da ne posedujemo prav vsake stvari. Tukaj se mi tudi zdi, da morda gospodarstveniki ne dojamejo, kako kompleksen proces je to. In če ne bomo vlagali v oboje, torej v tehnologije in v pogovor ter ozaveščanje ljudi, ne bomo mogli speljati celega kroga.«

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da to niso neprijetne stvari, pač pa izzivi, saj se bo svet zagotovo gibal v to smer. In če bo Evropa pri tem prva in vodilna, še toliko bolje. Morda se bomo iz tega obroča neke stalne gospodarske, ne trajnostne rasti lahko prvi izvili in zato se splača potruditi.

Nataša Godec, Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet