Pred pojavom epidemije novega koronavirusa je pri omejevanju plastike, predvsem tiste za enkratno uporabo, marsikje že odlično kazalo. Vendar, po dveh letih pandemije je nekaj postalo jasno – eden največjih zmagovalcev trenutnih razmer je plastika, ki se je skozi velika vrata vrnila v naše navade in vsakodnevne opravke.

Najbrž ni nikogar med nami, ki ne bi na svoji poti opazil odvrženo zaščitno masko. Te ležijo ob smetnjakih, na ulicah, gozdnih poteh in zelenicah.. medicinska oprema je res nujno potrebna, vendar pa njena uporaba negativno vpliva na okolje. Prebrala sem, da se bo zaščitna maska, odvržena v naravi razgrajevala okoli 450 let. Zakaj je nepravilno odvržena maska takšen problem, pojasnjuje Katja Sreš in nevladne organizacije Ekologi brez meja:

»Maske so tako kot vsi ostali plastični odpadki. V naravi se sicer razkrajajo, nikoli pa se ne bodo povsem razgradili. Razpadajo na čisto male plastične delce, ki jim pravimo mikroplastika. Ti krožijo po našem ekosistemu in pridejo tudi do naših krožnikov. Samo ena zaščitna maska v enem dnevu, v vodnem okolju, izloči 173.000 mikroplastičnih koščkov. To so ogromne količine plastike, ki jih zdaj dodajamo v naše okolje in seveda škodujejo tudi živalskim ekosistemom. Pomembno je, da se zavedamo, da je skrb za okolje v bistvu skrb za naše zdravje.«
Svetovna zdravstvena organizacija je te dni ugotovila, da je zaradi Covida 19 po svetu nastalo več deset tisoč ton dodatnih medicinskih odpadkov. Medicinska oprema je sicer nujno potrebna, vendar njena uporaba močno obremenjuje okolje. Kaj se stori s Covidnimi odpadki po svetu in v Sloveniji?

Katja Sreš: »Večina covidnih odpadkov konča v sežigalnicah ali na odlagališčih, žal pa jih veliko pristane tudi v naravi. Vedno več lahko opazimo zaščitnih mask za enkratno uporabo, žal, točnih številskih podatkov za Slovenijo nimamo. Vemo pa, da je v oceane v preteklem letu zašlo kar 26.000 ton odpadkov, povezanih z epidemijo. To je približno toliko, kot 2000 dvonadstropnih avtobusov. Večina teh odpadkov konča na obalah, nekaj pa jih tudi potone na dno morja.«
Večina zaščitnih mask, ki so pravilno odvržene, konča v sežigalnicah, pravi Katja Sreš, saj zaenkrat še nobena od iniciativ za reciklažo ni tako dobro vzpostavljena, da bi lahko rešili problem z zaščitnimi maskami. Pa ne samo s tovrstnimi maskami, tudi z ostalimi pripomočki, kot so npr. testi, testirne paličice ipd, je težava:
»Žal so to odpadki, ki se jih ne da reciklirati, če ne drugega, že zaradi njihove majhnosti. Zanimiv je podatek, da naj bi do 15. decembra lani na račun tetov za samotestiranje v okolje poslali kar 81.000 ton emisij ogljikovega dioksida. Tako da vpliv na okolje je velik in tu bi morali zamejiti naše izpuste.«
Prav tako ni zanemarljivo, da so se v času epidemije močno spremenile naše vsakodnevne navade in da smo v tem času proizvedli še več odpadkov, povezanih tudi s spletnimi dostavami. Alternativa vsemu je, kot pravi Katja Sreš, več ponovne uporabe, kjer je to možno..Med epidemijo pa nismo proizvedli samo več odpadkov, povezanih s spletnimi naročili, pač pa je nastalo tudi več bolnišničnih odpadkov, predvsem zaradi več kontaminirane zaščitne opreme. Ta je velikokrat namenjena enkratni uporabi in se ne reciklira.

»Dejstvo je tudi, da največ teh plastičnih odpadkov, povezanih s Covidom, ki pristanejo v oceanih, izvira iz bolnišnic. In če za trenutek pozabimo na epidemijo: 60% kirurške opreme je za enkratno uporabo in to je velik problem. Morali bi se ukvarjati z razvojem novih izdelkov oz. s ponovno uporabo tistih, kjer je to mogoče.«
Plastika pa je vendarle nepogrešljiv material v medicini, pravzaprav ima tam nezamenljivo vlogo, kakor tudi v tehnologiji, transportu in na veliko drugih področjih, se strinja tudi ekologinja Katja Sreš:

»Plastika je super material ampak ravno zato je tako neumno, da jo po tako kratki uporabi zavržemo. V primeru nekaterih izdelkov za enkratno uporabo. Potreben bi bil razmiskelk kje je možno uporabiti materiale za večkratno uporabo ali pa zamenjat plastiko za kakšne okolju bolj prijazne materiale.«
Okolju bolj prijazni materiali pa so seveda tisti, ki se lahko v naravi razgradijo ali jih recikliramo. Pa vendarle, se v želji za dobičkom prevečkrat postavi vprašanje: "Če je izdelava plastike tako poceni, zakaj bi podjetja plačevala za recikliranje, s katerim se dobi malo predelane plastike, ki je povrh še slabše kakovosti in dražja?" Pot, ko se bo svet dokončno poenotil in naredil plastiki konec, je še dolga.

Nataša Godec, projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus