Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska industrija srečanj bije plat zvona. Kar 350 podjetij že od sredine marca ne sme opravljati svoje dejavnosti v obsegu, ki je ekonomsko še sprejemljiv. Lani je industrija srečanja ustvarila za več kot 270 milionov evrov neposrednih prihodkov, skoraj 900 milionov pa je bilo multiplikativnih prihodkov. Zaradi Covid razmer je neposredno ogroženih skoraj 15 tisoč delovnih mest. Brez pomoči podjetja s tega področja ne bodo mogla preživeti. Tudi na Primorskem, še posebno v Slovenski Istri. Več pa Ingrid Kašca Bucik in Tjaša Škamperle.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Z današnjim dnem je v veljavi nov vladni odlok o omejitvah prodaje blaga in storitev. Za najmanj en teden so zaprti hoteli, frizerski in kozmetični saloni, bazeni, avtopralnice in podobno. Ob tem veljajo številne izjeme, med drugim za živilske trgovine, lekarne, cvetličarne in trgovine z gradbenim materialom. Brez omejitev je dovoljena dostava hrane na dom. Med 6-to in 21-to uro je ob zagotavljanju minimalnega stika, dovoljen tudi osebni prevzem blaga ali hrane. Preverili smo, kaj o novih ukrepih pravijo v Kopru in Sežani.
Jutri se bo začelo novo študijsko leto. Skoraj vse fakultete so se odločile za t.i. hibridni model poučevanja - predavanja bodo potekala prek spleta, vaje v predavalnicah oz. laboratorijih. Študenti so bili tako pred dilemo, ali si, če v mestu, kjer študirajo, ne živijo, sploh najeti sobo. Posebno pozornost so tudi na Univerzi na Primorskem namenili tujim študentom. Utrip pred začetkom akademskega leta je preverila Tjaša Škamperle.
Država bi za investicije v slovensko vojsko v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov. Gre za preživetje vojske, trdi obrambni obrambni minister, opozicija pa mu nasprotuje in napoveduje tudi možnost referenduma. Zakaj Slovenija nima posebnega helikpterja za nujno medicinsko pomoč, kakšni so načrti glede vadbišča Poček in ali bodo tudi vojake izločili iz sistema javnih uslužbencev ... O tem v naslednjih minutah z obrambnim minisrtrom Matejem Toninom. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
25.junija leta 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta bili razglašeni naslednji dan, na Trgu republike v Ljubljani. Na taisti dan, 26.junija, so iz vojašnice v Pivki zapeljali oklepniki jugoslovanske armade proti Novi Gorici. Med žrtvami osamosvojitvene vojne je bil tudi Stanislav Požar, drugega julija ga je ustrelil vojak JLA. O dogodkih, ki so pripeljali do smrti Stanislava Požarja, ne vemo vsega, je prepričan Janko Sever, ki o tem piše knjigo. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Nepoštenih preprodajalcev sadja in zelenjave ob cestah ne ustavijo ne ograje ne inšpektorji. Način njihovega delovanja je znan, pristojne službe pa zanj nimajo učinkovitega odgovora. Izolska občina zato poziva k skupni akciji, sama pa sprejema načrt in odlok, po katerih bi bila tržna dejavnost dovoljena le na točno določenih mestih, občinski redarji in inšpektorji pa bi dobili več pristojnosti. Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vidi možno rešitev v registriranih tržnicah in neposredni prodaji pri kmetu. Prispevek Jasne Preskar.
V Sloveniji je tudi uradno konec epidemije, ki je bila razglašena 12. marca. Kar nekaj zaščitnih ukrepov sicer ostaja, a življenje se vendarle vrača v normalne tirnice. V dveh mesecih in pol smo doživeli veliko: skoraj 1500 okuženih, od tega približno 300 zdravstvenih delavcev in 460 stanovalcev v domovih za starejše, bolezen je terjala več kot 100 smrtnih žrtev, gibanje ljudi je bilo omejeno, šolarji so ostali doma, javni prevoz je obstal. Doživeli smo afero maske, ki še ni zaključena. Če bo epidemiološka slika ugodna, bomo do poletja sprostili še marsikateri ukrep. Andrej Šavko je v zvočni časovni trak strnil vse, kar se nam je v tem času dogajalo.
30. aprila se spominjamo osvoboditve Kopra. Če ne bi bilo izrednih razmer, bi bila danes slovesnost ob 75-letnici teh dogodkov, ki jim želimo na Radiu Koper vseeno posvetiti pozornost oz. se jih spomniti. S pomočjo zgodovinarke, dolgoletne kustosinje v Pokrajinskem muzeju Koper Vlaste Beltram. Tjaša Škamperle jo je povabila pred mikrofon.
Tržaški anarhist Umberto Tommasini ni zapustil nobene pisne oporoke, a je vse njegovo življenje spomenik človeškemu dostojanstvu. Tako je v predgovoru k slovenskemu prevodu avtobiografije z naslovom - Kovač anarhist, spomini aktivista med Trstom in Barcelono, napisal zgodovinar Claudio Venza, ki je v sedemdesetih letih, skupaj s Claro Germani posnel Tommasinija, ki je pripovedoval o svojem burnem življenju večnega upornika in aktivista. Navdihujočo avtobiografijo, ki je letos izšla pri založbi *cf, je v slovenščino prevedla Koprčanka Eva Brajkovič. Knjigarna Libris jo je v začetku marca, tik pred ukrepi proti širjenju pandemije koronavirusa, predstavila v Kopru. Tam je bila tudi Lea Širok, in nastal je naslednji zapis. Fotografija iz knjige Kovač anarhist: Umaberto Tommasini in Clara Germani v Vivaru leta 1972.
Neveljaven email naslov
