Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnje vseslovensko tekmovanje POPRI za najboljše podjetniške ideje, ki ga že 14 let organizira primorski tehnološki park, je postreglo z izjemnimi dosežki v vseh starostnih kategorijah. Med 142 idejami so posebne strokovne komisije izbrale tri zmagovalne, ki jih predstavljamo v naslednjih minutah. Na sinočnji podelitivi nagrad ob zaključku tekmovanja je bila Ingrid Kašca Bucik.
V novi oddaji Točka dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Yelena Karimova, podjetnica po rodu iz Azerbajdžana, ki je pred petimi leti za svoj novi dom izbrala Izolo. Zakaj, boste slišali v Točki dialoga.
Na izolski srednji šoli obžalujejo neprimerno komunikacijo treh dijakov zdravstvene nege. Med vožnjo na avtobusu so se pogovarjali o praksi v bolnišnici in bili žaljivi do nege zlasti starejših oseb, kar je eno od potnic prizadelo, svoje mnenje je opisala na družbenem omrežju. Šola se je odzvala in ustrezno ukrepala, z vodstvom izolske bolnišnice pa bodo osveščanje dijakov o ustreznem odnosu do pacientov še okrepili. Prispevek Tjaše Lotrič.
V razstavišču Monfort v Portorožu se je začela spomladansko-poletna sezona. Odprli so jo s precej nenavadno prostorsko instalacijo, ki pa se zelo dobro ujame z ogromnim prostorom, nekdanjim skladiščem soli. Sol je tudi material, ki ga je izbral avtor, kipar Boštjan Drinovec, jo nasul na tri kupe in pripeljal robota, ki jo zdaj prelaga s kupa na kup. Kupi ne spremenijo, robot pa še kar naprej dela. Zanimivo je, da se v Ljubljani na fakulteti za elektrotehniko prav te dni ukvarjajo z roboti, ki sodijo v industrijsko polje. Teh je v našem življenju vse več, za zdaj v tovarniških halah. Če velja podatek, da smo 16. na svetu po številu robotov na 10.000 prebivalcev, smo v tem v Sloveniji zelo napredni. Tudi o tem se sprašuje kipar Boštjan Drinovec, ki je portoroškega robota postavil v umetnostni prostor. Novinarki Nevi Zajc je najprej povedal, kako je dobil zamisel.
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V drugi oddaji predstavljamo Huseina in Samirja Šakovića, očeta in sina, ki v svoji delavnici v Kopru, v ritmu čevljarskega kladiva, že vrsto let pišeta svojo zgodbo o uspehu.
Piran se je svojemu najznamenitejšemu meščanu Giuseppeju Tartiniju ob obletnici rojstva tudi letos poklonil z več prireditvami. Med drugim je italijanska skupnost gostila zbiralca starih plošč Emila Gašperšiča, ki je na razstavi predstavil svojo zbirko plošč s posnetki Tartinijeve sonate Vražji trilček. S prijatelji avdiofili so poskrbeli, da se je izbor devetih tudi slišal. Tam je bila tudi Neva Zajc, ki je lastnika dragocene zbirke najprej vprašala, kaj ga je navdušilo, da je začel zbirati Tartinijeve plošče:
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V prvi oddaji predstavljamo Heseta Ahmetija, Albanca, ki je pred več kot tridesetemi leti prišel iz Kosova, da bi v Sloveniji delal eno sezono. In ta sezona, kot pravi, še kar traja.
V Parku Škocjanske jame so prejšnji teden začeli z akcijo prenašanja dvoživk preko ceste, da bi te čim prej in varno prispele do svojih mrstišč. Te se selijo iz zimskih prezimovališč na vodnata območja. Najbolj ogrožene dvoživke so v Vremski dolini, predvsem na odseku od Ambrožičevega mlina do Škofelj. Akciji reševanja žab se vsako leto pridruži veliko število ljudi od študentov biologije do domačinov, ki take akcije zelo podpirajo. Loredana Vergan se je udeležila tudi letošnje.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah je največ glasov osvojila desnosredinska koalicija, v kateri pa ni namočnejša Berlusconijeva Naprej, Italija, ampak Salvinijeva Liga. Gibanje petih zvezd je postalo največja posamična stranka v državi. Leva sredina je doživela polom. Za komentar smo v studio slovenskega programa Radia Koper povabili urednika italijanskega programa, to je Stefano Lusa.
V Sloveniji je 17 postaj gorske reševalne službe, ki se je rodila leta 1912 v Kranjski Gori. Med njimi je glede na statistiko zadnja leta najbolj obremenjena tolminska postaja gorske reševalne službe, ki letos praznuje 70. obletnico. Od ustanovitve leta 1948 do konca lanskega leta so skupaj zabeležili 1342 posredovanj. V tem času so se spletla številna prijateljstva in zgodbe. Prispevek Mariše Bizjak.
24-letna Novogoričanka Ana Bucik, slalomska prvokategornica, ki si je nedavno prismučala tudi prve stopničke v svetovnem pokalu, je naša gostja. V natrpanem urniku, kjer si frenetično sledijo vse mogoče obveznosti, je sicer zapisan tudi dvodnevni »time out« za obisk družinskega kroga in prijateljev. Trenutek odmora je Ana delila tudi z nami, v novogoriškem studiu jo je z mikrofonom ujela Zdenka Tomulić.
Potem, ko je slovenska policija poslala prvih 14 kazni zaradi kršitev arbitražne razmejitve in ribolova v slovenskem morju, je denarne kazni za slovenske ribiče napovedala tudi Hrvaška. Eden od slovenskih ribičev, ki bo plačilni nalog po pričakovanju dobil, je Silvano Radin, s katerim seje se je na koprskem pomolu pogovarjala Tjaša Škamperle:
Neveljaven email naslov
