Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan (23.12.) pred 25 leti smo se Slovenci na plebiscitu opredelili za samostojnost in svojo državo. Število tistih, ki so šli na volišča in izid glasovanja, je bil skorajda neverjeten. Pokazal je na veliko složnost in enotnost, ki jo je bilo tudi sicer čutiti v tistem času. Kakšno je bilo vzdušje, pričakovanja in kakšna je bila enotnost med politiki ter kakšni časi so napočili odtlej, se je Neva Zajc pogovarjala z akademikom Cirilom Zlobcem, članom tedanjega predsedstva.
Dobra petina volilnih upravičencev je na včerajšnjem referendumu zavrnila Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki tako ne bo uveljavljen. Pobudniki referenduma, na katerem je po odločitvi ustavnega sodišča, večina odločala o pravicah manjšine, so zadovoljni. Med volilno kampanjo, ki jo je poleg opozicijskih SDS in NSi podprla katoliška cerkev, so očitno dobili tudi dovolj zagona, da zdaj Aleš Primc napoveduje dejaven vstop v politiko. Morda je to tudi že napoved ustanovitve nove politične stranke, ki bi na desnici zagovarjala bolj skrajna stališča. Vendar pa tudi med zagovorniki izenačitve pravic ni malodušja zaradi izida referenduma. Prav nasprotno. Kot poudarjajo, so doživeli največjo javno podporo doslej, in napovedujejo, da bodo vztrajali do konca. Več o tem je Lei Širok povedal Mitja Blažič, programski koordinator Legebitre ter eden najvidnejših in dolgoletnih aktivistov za pravice istospolno usmerjenih.
Kampanjo pred referendumom 20. decembra bodo programi RTV Slovenija spremljali v skladu s pravili, ki začnejo veljati danes in ki si jih lahko organizatorji preberjo na spletni strani javnega zavoda. V rednih informativnih oddajah in drugih programih velja v času referendumske kampanje načelo prepovedi politične propagande. Mediji imajo tudi pri poročanju o človekovih pravicah pomembno vlogo: vselej morajo zagovarjati spoštovanje enakosti in enakopravnosti ljudi. Tjaša Škamperle se je o tem, kako pomembno je delo medijev, pogovarjala s profesorico medijskih študijev na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Sandro Bašič Hrvatin.
Podjetje Vina Koper je že 17. leto zapored pripravilo dobrodelno licitaciijo barikov. 12 vzorcev letinika 2015 je dražilo 23 udeležnecev: večinoma gostincev, a tudi vodilnih večjih in manjših gospodarskih družb iz vse Slovenije. V minulih 16-ih letih so tako skupaj zbrali 260 tisoč evrov, vsa leta pa izkupuček namenjajo izključno Pediatričnemu oddelku Splošne bolnice Izola, ki je tako postal eden bolje opremljenih v Sloveniji. Danes so na dražbi zbrali 35 320 evrov, ki jih bodo oddelku lahko namenili za opremo porodne sobe. Naši sgovorniki v reportažnem zapisu Nataše Benčič so :Mitja Meršol, ki dražbo vsa leta vodi, Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, ki je v vseh letih kupila največ vina in zdravnica pediatrinja Irena Cetin Lovšin, dolgoletna predstojnica Pediatričnega oddelka v Izoli.
Neva Zajc je poklicala Tomaža Burlina, primorskega režiserja, ki živi v Parizu.
10.novembra leta 1975 so bili v italijanskem mestecu Osimo pri Anconi podpisani tako imenovani Osimski sporazumi. Ti so dokončno začrtali mejo med Italijo in Slovenijo. Kako pomemben je ta sporazum priča dejstvo, da so bila nerešena mejna vprašanja med Italijo in tedanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov vse do podpisa pred 40imi leti. Za Zvezo NATO je območje ob meji predstavljajo potencialno žarišče medblokovskega konflikta med Vzhodom in Zahodom. Da je prišlo do tega mednarodnega sporazuma je bilo zato v interesu obeh držav. Z nekdanjim diplomatom in politikom Jožetom Šušmljem, ki je od blizu spremljal takratno dogajanje, se je pogovarjala Nataša Uršič.,
V Gorici je bil konec tedna že tretji shod neofašistov v zadnjega pol leta. Skrajnodesničarski skupini Fiamma nazionale policija tokrat sicer ni dovolila pohoda po mestu in so protibegunsko nastrojeno srečanje morali organizirati v hotelu. V mestu ob meji ima regionalni sedež tudi ena večjih neofašističnih organizacij Casa Pound, ki je maja priredila srhljivo discipliniran pohod moči po Gorici. Skrajno desničarska gibanja se krepijo povsod po Evropi, in Slovenija pri tem ni izjema. Kakor v pogovoru z Leo Širok poudarja zgodovinar Egon Pelikan z Univerze na Primorskem, gre pri oblikovanju negativnih stereotipov o drugih v bistvu za »socializacijo pregrešnega kozla«. Ob tem pa opozarja, da imajo skrajno desne politike vse več podpore med volivci, in bi zato država in družba - dokler je še čas - morali začeti vlagati v ozaveščanje javnosti in promocijo demokratičnih načel.
Rigonce, Dobova, Brežice, Šentilj - imena krajev, ki so v zadnjem mesecu v središču pozornosti medijev, prostovoljcev, politikov in javnosti. Imena, ki se bodo vpisala v naš kolektivni spomin. Mejni prehod Rigonce je točka, kjer v Slovenijo s Hrvaške pride največ beguncev, na mejnem prehodu Šentilj pa prečkajo slovensko-avstrijsko mejo in so tako že bližje cilju, ki je skupen večini: priti v Nemčijo, na Nizozemsko, v skandinavske države. Tam zaprositi za azil, si ustvariti boljše življenje, ki ga ne pogojujeta vojna, nasilje, ničvrednost človeškega življenja. Pot do 'obljubljenih dežel' pa je dolga. Najprej polna nevarnosti ob prečkanju sredozemskega morja, po ozemlju Evrope pa vse bolj zaprta z žičnatimi ograjami, administrativnimi postopki, s čakanjem na mrazu in dežju. Kako se v Sloveniji na teh najbolj obremenjenih točkah soočamo s prihodom beguncev, se je prepričala novinarka Lea Širok.
Slovenski odbojkarji so na evropskem prvenstvu presegli vsa pričakovanja. Četrtfinalna zmaga proti Poljski pomeni največji dosežek slovenske odbojke doslej, v sobotnem polfinalu se bodo naši pomerili z Italijo. Izjemna predstava celotne ekipe je poskrbela za športno evforijo pri nas. Izpostaviti veja Mitjo Gasparinija, ki je dosegel 17 točkam. Za radio Koper je Izolana ujel Primož Čepar.
Množice beguncev imajo zaprto pot preko Madžarske na sever Evrope. Prve večje skupine beguncev so iz Srbije že vstopile na Hrvaško. V sosednji državi napovedujejo, da jim bodo pustili prosto pot. Verjetnost, da se bo večje število oseb zdaj usmerilo tudi proti Sloveniji, je velika. Predsednik vlade Miro Cerar poudarja, da smo na njihov sprejem pripravljeni. Ob ustrezni namestitvi pa bo pomembno predvsem, kako se bomo kot družba odzvali na njihov prihod. V občini Ankaran, denimo, poudarjajo, da je beguncem potrebno ponuditi človeka vredno bivanje. Po drugi strani pa se predvsem po družbenih omrežjih in spletnih komentarjih hitro širi sovražno nastrojen govor do ljudi, ki bežijo iz vojnih žarišč v Sredozemlju. A se na nestrpnost lahko odzovemo tudi kot posamezniki in tako omejimo njeno širjenje. Kako, pa je Lei Širok med drugim povedala vodja projekta Z odgovorom na sovražni govor in raziskovalka migracij na Mirovnem inštitutu Veronika Bajt.
Z juga Evrope že leta prihajajo enake podobe. Moški, družine, tudi starejši ljudje, vsi na poti proti zahodu in severu, kjer želijo začeti novo življenje. V tednu, ki se izteka, je bila begunska kriza zaradi kaotičnih razmer na makedonsko-grški meji, napadih na azilne centre v Nemčiji in odkritju tovornjaka s trupli v Avstriji še posebej v ospredju. Po več dneh ugibanj, ali je Slovenija pripravljena na morebiten prihod večjega števila prebežnikov, so predstavniki vlade zatrdili, da smo pripravljeni. Odpirajo se številna vprašanja. Nanje bosta v naslednjih minutah s pomočjo številnih sogovornikov odgovarjali Almedina Lozić in Neva Zajc.
Poletje je čas velikih turističnih premikov in potovanj. Potujete lahko na več načinov - prek agencije ali v lastni režiji. Nastanite se lahko v hotelih, apartmajih, moderen postaja tudi couchsurfing ali kavčanje. Prenočišče si lahko poiščete tudi s pomočjo različnih spletnih portalov. Eden teh je Airbnb, prek katerega posamezniki oddajajo sobe ali stanovanja. Danes seveda tudi v Sloveniji. Sliši se lepo, prinaša pa tudi kar nekaj težav, saj ne gre z roko v roki s slovensko zakonodajo. Več Jana Samsa.
Neveljaven email naslov
