Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.
Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest.
Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.
Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.
Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice.
Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso.
Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Neveljaven email naslov
