Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpravili smo se v središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja – v Polhograjsko graščino. Potovali smo v drug čas in se sprehodili po zbirki Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat podali v občino Kidričevo, ki se lahko pohvali z marsičim, na primer s tem, da uporabljajo za plačevanje poleg evrov tudi lasten občinski denar, imenovan šterntalčan. V Dragonji vasi smo obiskali največjo zasebno zbirko mineralov in fosilov Pangea Vilija Podgorška, v Starošincah smo v zbirki podeželja spoznavali zgodbe o življenju na Dravskem polju, raziskali pa smo tudi doživetja, ki jih ponuja turistična destinacija Ravno polje.
Tokratno petkovo terensko oglašanje smo namenili jubileju Kulturnega društva Pekre-Limbuš. Leta 1953 je bil namreč v Pekrah dograjen Dom delavsko prosvetnega društva Svoboda, danes Dom kulture Pekre. Takrat se je začela zgodba, ki traja še danes. V njeno sporočilo smo stopili z odličnimi sogovorniki in prav takimi ustvarjalci.
Petkovo dopoldne smo z ekipo tokrat preživeli v Cerknici. Smo namreč na vrhuncu pustnega dogajanja in Cerknica je zagotovo eno izmed središč pustovanja. Tako smo spoznali Coprnico Uršulo, Povodnega moža, Ščuko velikanko, Zmaja in seveda ni šlo niti brez Butalcev. Zakaj se splača obiskati pustovanje v Cerknici in kaj nam pripravljajo za letos?
Petkova terenska pot nas je tokrat popeljala v deželo kurentov, na Ptuj, kajti to soboto se tam začenja etnografski del letošnjega kurentovanja, in sicer z medcelinskim srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask. V našem dopoldanskem terenskem oglašanju pa o tem, kaj vse se bo letos dogajalo na ptujskem kurentovanju
Dopoldne smo obiskali Muzej na prostem v Rogatcu. Z gosti z obeh strani slovensko-hrvaške meje smo izmerili življenjski utrip dober mesec zatem, ko je naša južna soseda vstopila v schengensko območje, in kako se s tem sproščajo celostni sociokulturni tokovi med državama.
Obiskali smo Krško – starodavno naselje ob Savi, ki je sedež najmlajše mestne občine na Slovenskem in Posavske regije. Je edino mesto pri nas, ki cerkvenoupravno spada pod dve škofiji. Čeprav je danes poznano predvsem po jedrski elektrarni, pa se lahko pohvali z bogato in raznoliko zgodovino, ki so jo zaznamovali tudi slovenski reformatorji in kranjski polihistor Janez Vajkard Valvazor. Katere zanimive zgodbe se še skrivajo v Krškem ?
Dopoldne smo bili na obisku v najmanjši slovenski občini – v Odrancih. Je sredi prekmurske ravnice, meri le okrog 7 kvadratnih kilometrov, a domačini dokazujejo, da je v majhnosti kar nekaj prednosti. Nas je seveda poleg recepta za njihovo uspešnost zanimala tudi bogata naravna in kulturna dediščina občine, izvedeli pa boste še, zakaj Odrančane v šali imenujejo »cuzeki«.
Dopoldne smo se oglašali iz Savinjske regije, natančneje z gradu Komenda, ki je na vzpetini sredi Polzele. V njem domujeta turistično-informativni center in knjižnica; posebno pozornost pa pritegnejo antični lev iz pohorskega marmorja, zbirka eksponatov Suverenega malteškega viteškega reda, soba pesnice in pisateljice Neže Maurer in zbirka likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak.
Tokratno terensko oglašanje je potekalo iz slovenskobistriškega gradu. Govorili smo o 80-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona, izvedeli več o petkovih spominskih slovesnostih v Slovenski Bistrici in Rušah in o sobotnem dogajanju pri Treh žebljih na Osankarici.
V zadnji oddaji Malo naokrog z Radiem Maribor v letu 2022 smo govorili o najdaljši noči v letu. O silvestrovanju, zgodovini in običajih, ki spremljajo praznovanje doma in v tujini. Gostili smo etnologinjo Jernejo Ferlež in preverili dogajanje v okoliških občinah.
Kot je ob petkih običajno, smo se odpravili malo naokrog, tokrat na obrobje Maribora – improvizirani studio smo pripravili v čebelarskem centru Maks v Počehovi, naši temi pa sta bili življenje na širšem območju mariborske mestne četrti Ivan Cankar, kamor spadajo poleg središča mesta tudi Košaki, Stolni vrh in Počehova, in čebelarstvo – ekološko in urbano, pa apiterapija, panjske končnice in še kaj.
Neveljaven email naslov
