Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.
Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.
Tako kot v vseh skupnostih so tudi v romski skupnosti še vedno prisotne zgodnje in prisilne poroke, pri katerih potem lahko govorimo tudi o zgodnjih nosečnostih. Pa vendar teh ni toliko, kot jih je bilo nekoč. Na centru za socialno delo Posavje v zadnjih petih letih niso zabeležili primera nosečnosti pri deklicah, mlajših od 15 let. V oddaji prinašamo še podrobnosti treh javnih razpisov za romsko skupnost. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov. Višina odobrenih sredstev je 5,5 milijona evrov, dobra dva milijona pa bo ministrstvo namenilo za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Objavljen je tudi razpis kulturnega ministrstva. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.
Vladni urad za narodnosti je v Škocjanu pripravil regijsko celodnevno konferenco, na kateri so postavili v ospredje izzive izobraževanja in vključevanja v izobraževanje romskih predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tisti, ki vsak dan delajo v naseljih, so opozorili na nemogoče razmere, v katerih še vedno živijo romske družine. Preverili smo, kako se bodo na izzive odzvali na pristojnih ministrstvih in kakšno rešitev predlagajo izvajalci učne pomoči. V oddaji bomo govorili tudi o zasvojenosti, predvsem o novodobni zasvojenosti, v katero uvrščamo t. i. nekemično zasvojenost: zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.
Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.
Namen rejništva je, da otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Zanimalo nas je, koliko rejniških družin imamo ta hip v Pomurju in koliko od teh je romskih? V letošnjem šolskem letu Vrtec Murska Sobota sodeluje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec, otroci iz enote Romano so obiskali romski muzej v Murski Soboti. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat Sunny s skladbo Sanje in zasedba Belin s skladbo Me šaj te džav. Na tujem delu pa sta tokrat na voljo skladbi Barcelona, ki jo prispeva Sebas de la Calle, in Lagzis blokk zasedbe Romengo.
V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.
Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.
V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.
Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.
Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.
Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.
Neveljaven email naslov
