Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poteka triletni raziskovalni projekt Romski glasbeniki v Sloveniji: družbeni položaj, kulturne prakse, interakcije, ki raziskuje in preučuje romske glasbenike in njihove glasbene prakse tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Prinašamo zanimive informacije o romskih glasbenikih nekoč, dokopali smo se tudi do arhivskih posnetkov z enega od njihovih nastopov. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Za glasove na domačem delu se potegujejo zasedba Gugutke s skladbo Turskih Beach in Arben Avdula s skladbo So acilo tar mo sastipe. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo The sound of love v izvedbi Isa Mashine A toita' las flores de mayo, ki jo prispeva Estrella Morente.
Kljub številnih programom in ukrepom na področju vzgoje in izobraževanja Romov v Sloveniji številni izzivi ostajajo. Romski pomočniki opozarjajo na sistemsko diskriminacijo, saj so še vedno zaposleni na delovnem mestu spremljevalca gibalno oviranih oseb. Premiki v izobraževanju se kažejo v okoljih, kjer so otroci vključeni v programe predšolske vzgoje. Zavili bomo še v Kočevje, kjer smo preverili, v katere izobraževalne programe se vključujejo odrasli Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika, ki bo tokrat posvečena mednarodnemu dnevu poezije.
V občini Kočevje že pet let sistemsko in tudi strateško poskušajo reševati izzive glede romske skupnosti, ki jih v prejšnjih desetih letih niso mogli. Eden največjih izzivov še vedno ostaja vključevanje Romov v družbo, zato so se lotili novega pristopa, ki bi v dejavnosti vključeval predvsem mlade. Prinašamo še novosti letošnjega razpisa kulturnega ministrstva za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ena večjih novosti je, da prijavitelji lahko prijavijo do največ tri projekte. Pogovarjali smo se še s Jožetom Horvatom – Komančijem, ki se že od malih nog ukvarja z glasbo; ta mu je bila, kot pravi, položena v zibelko.
Na zaključni konferenci mednarodnega projekta Help to Opportuinities (H2O) so predstavili projektne rezultate in raven zdravstvene pismenosti v 8 državah Evrope. Tekom raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so ugotovili, da je veliko pripadnikov romske skupnosti še vedno diskriminiranih pri dostopu do zdravstvenih storitev. Združenje Epeka je predstavilo poročilo o odpravi ovir za Rome pri uveljavljanju njihovih pravic v primerih diskriminacije. Izvedli so širšo raziskavo, v Sloveniji jo je izvedla Melisa Gutmman, drugače magistrica socialnega dela. V raziskavo je vključila 40 posameznikov Romov, ki so se v preteklosti že srečali z diskriminacijo. Mesec marec je mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, tretjemu najpogostejšemu raku pri ženskah in četrtemu pri moških. Pogovarjali smo se z Martinom Ranflom, dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.
Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.
Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.
Najprej se odpravimo na Ptuj, tja smo zavili prejšnji pustni torek in poklepetali z dornavskimi Cigani. Etnografsko društvo že več kot 60 let na pustnem karnevalu spodbudno uprizarja like Romov – Ciganov in med ljudmi seje veselje, radost in ljubezen. Utrip s pustnega sprevoda smo ujeli tudi v naše snemalne naprave. Na Pušči so v Knjigobežnici pripravili dan kulture za romske otroke, prinašamo pa še povzetek nujne seje komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so opozorili na vse bolj žgočo romsko problematiko.
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?
V Ljubljani smo obiskali zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, Miho Lobnika, ki je letos zagnal tudi vsesplošno ozaveščevalno akcijo o diskriminaciji manjšin. V sklopu kampanje so nastali promocijski spoti, ki nagovarjajo tudi romsko skupnost. Bili smo še na delavnici novega romskega društva Vstani romski otrok, ki deluje predvsem na področju zagotavljanja pomoči ženskam. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbi Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter Čisti računi Boštjana Pertinača. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo orkester Džambo Aguševi s skladbo Kucheka Bum Bum in zasedba Mascarimi s skladbo La Barca Di Roma.
V zadnji januarski oddaji se odpravljamo na dvodnevni nogometni turnir, na katerem so zbirali sredstva za družino Baranja iz Zenkovcev. V Murski Soboti se bo marca začel tečaj hindujskega jezika, ki ga bo izvajalo indijsko veleposlaništvo v Sloveniji. Tečaj bo prvotno, zaradi podobnosti jezikov, namenjen pripadnikom romske skupnosti. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pojasnjuje pomen besede »porajmos«.
V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.
V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.
Neveljaven email naslov